Jedro

Pritožbeno sodišče razume predlog iz 4. odstavka 178. člena ZIZ kot posebno pravno sredstvo proti pravnomočnemu sklepu o ugotovitvi vrednosti nepremičnine, ki je podlaga za nadaljevanje postopka prodaje nepremičnine v izvršilnem postopku (prim. 2. odstavek 181. člena ZIZ). Zato pride na podlagi 15. člena ZIZ po prepričanju pritožbenega sodišča v poštev smiselna uporaba 3. odstavka 343. člena ZPP, ki med drugim določa, da je pravni interes predpostavka dovoljenosti pritožbe. Sodišče prve stopnje je zato pravilno preizkusilo obstoj te predpostavke. Prav tako je pravilno presodilo, da dolžniku, ki predlaga, naj sodišče ugotovi manjšo vrednost nepremičnine, kot izhaja iz pravnomočnega sklepa o ugotovitvi vrednosti nepremičnine, v načelu ni moč priznati pravnega interesa.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožnik nosi sam stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine iz 4. odstavka 178. člena ZIZ.

Proti sklepu sodišča prve stopnje vlaga pravočasno pritožbo dolžnik.

V pritožbi uveljavlja "vse" pritožbene razloge. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v nov postopek sodišču prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče sprejema presojo sodišča prve stopnje, da dolžnik ni izkazal pravnega interesa za postopek ponovne ugotovitve vrednosti nepremičnine po 4. odstavku 178. člena ZIZ. V predlogu za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine je dolžnik namreč navajal, da se je vrednost nepremičnine znižala v primerjavi s pravnomočno ugotovljeno vrednostjo prodajane nepremičnine, pri tem pa ni utemeljil, v čem vidi svoj pravni interes za vloženi predlog.

Pritožbeno sodišče razume predlog iz 4. odstavka 178. člena ZIZ kot posebno pravno sredstvo proti pravnomočnemu sklepu o ugotovitvi vrednosti nepremičnine, ki je podlaga za nadaljevanje postopka prodaje nepremičnine v izvršilnem postopku (prim. 2. odstavek 181. člena ZIZ). Zato pride na podlagi 15. člena ZIZ po prepričanju pritožbenega sodišča v poštev smiselna uporaba 3. odstavka 343. člena ZPP, ki med drugim določa, da je pravni interes predpostavka dovoljenosti pritožbe. Sodišče prve stopnje je zato pravilno preizkusilo obstoj te predpostavke. Prav tako je pravilno presodilo, da dolžniku, ki predlaga, naj sodišče ugotovi manjšo vrednost nepremičnine, kot izhaja iz pravnomočnega sklepa o ugotovitvi vrednosti nepremičnine, v načelu ni moč priznati pravnega interesa.

Enako kot stranka nima pravnega interesa za pritožbo proti sodbi, s katero je v pravdi uspela. Morebitnih posebnih okoliščin, ki bi v obravnavanem primeru govorile v prid dolžnikovemu pravnemu interesu, pa le-ta ni navajal. Zato je po prepričanju pritožbenega sodišča pravilna presoja, da dolžnik v konkretnem primeru nima pravnega interesa za sprožitev novega postopka za ugotavljanje vrednosti nepremičnine.

Glede na obrazloženo se pritožbeno sodišče ni ukvarjalo s predpostavkami obravnavanega predloga, ki jih določa 4. odstavek 178. člena ZIZ. Na pritožbene trditve, ki izpodbijajo presojo sodišča prve stopnje o le-teh pritožbeno sodišče zato ne odgovarja. Izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi tako niso podani. Ker niso podani niti tisti, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (2. odstavek

350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbeno sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka sklepa (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 5. odstavku 38. člena ZIZ.