Jedro

Sodišče stranke ne more in ne sme poučevati o tem, kako naj sestavi (oblikuje, zapiše) zahtevek oziroma kako naj sestavi tožbo; tudi je ne sme poučevati o njenih pravicah po materialnem pravu, temveč le o procesnih pravicah, saj bi v nasprotnem primeru kršilo načelo nepristranskosti in se prelevilo v odvetnika ene stranke.

Če se toženka ni poslužila brezplačne pravne pomoči (ki je namenjena ravno osebam, ki si odvetnika ne morejo privoščiti), o kateri je bila poučena, mora zato sama nositi posledice tovrstnega ravnanja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlagateljičino vlogo z dne 28. 3. 2019. Obrazložilo je, da je predlagateljica vložila nepopolno vlogo, poimenovano tožba, zato jo je sodišče pozvalo, da vlogo v roku popravi oziroma dopolni v skladu s 180. členom Zakona o pravdnem postopku.1 Predlagateljica je poslala vlogo z dne 7. 5. 2019, ki pa ni ustrezna dopolnitev, zato njena vloga še vedno ni sposobna obravnave.

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje predlagateljica brez formalne navedbe pritožbenih razlogov. Med drugim navaja, da je vlogo za dopolnitev sodišče prejelo pravočasno. Vloga je bila spisana in dopolnjena z vsemi dokazi in podatki, ni dodala sodnih kolekov, saj ni vedela, da mora to storiti. Sodišče naproša, da ponovno presodi o zadevi ali pa jo poduči, katere zadeve ni priložila, saj je kot stranka laik.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje vlogo z dne 28. 3. 2019 pravilno ocenilo kot nepopolno, saj vloga med drugim ne vsebuje določenega tožbenega zahtevka. Tožbeni zahtevek oziroma tožbeni predlog (petit) se mora glasiti tako, kot stranka želi, da se glasi izrek sodbe (ki mora biti tudi izvršljiv), tem zahtevam pa vloga z dne 28. 3. 2019 ni zadostila. Sodišče prve stopnje je stranko v skladu s 108. členom ZPP pozvalo na dopolnitev z dopisom z dne 25. 4. 2019.2 Sodišče prve stopnje je v dopisu z dne 25. 4. 2019 dovolj določno navedlo, v čem mora predlagateljica nepopolno vlogo dopolniti. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da sodišče stranke ne more in ne sme poučevati o tem, kako naj sestavi (oblikuje, zapiše) zahtevek oziroma kako naj sestavi tožbo; tudi je ne sme poučevati o njenih pravicah po materialnem pravu,3 temveč le o procesnih pravicah,4 saj bi v nasprotnem primeru kršilo načelo nepristranskosti in se prelevilo v odvetnika ene stranke. Pritožbeno sodišče se strinja z oceno sodišča prve stopnje, da dopolnitev z dne 3. 5. 2019, ki jo je pritožnica sicer poslala pravočasno, ni popolna, saj (še vedno) ne vsebuje določenega tožbenega zahtevka. Sodišče še pojasnjuje pritožnici, da mora v pravdnem postopku stranka navesti vsa dejstva, na katera opira svoj zahtevek, in predlagati dokaze za dokazovanje teh dejstev (7. in 212. člen ZPP); zgolj predložitev ali predlaganje dokazov (na primer listin ali prič) ne more nadomestiti trditev o pravno pomembnih dejstvih. Zato pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje sprejelo pravilno odločitev. Sodišče prve stopnje vloge ni zavrglo, ker stranka ne bi priložila sodnih kolekov (ki se že dolga leta ne uporabljajo več), temveč zato, ker stranka ni postavila določnega tožbenega zahtevka. Sklicevanje pritožbe na dopolnitev v zadevi VL 45153/2018 ne more vplivati na potek tega postopka (R 23/2019), saj gre za dva ločena in samostojna sodna postopka; VL zadeva je izvršilna zadeva, v tu obravnavani zadevi pa predlagateljica piše o tožbi, torej zahteva varstvo v pravdnem postopku.

5. Glede na pritožničino sklicevanje, da nima denarja za odvetnika, sodišče druge stopnje pojasnjuje, da je sodišče prve stopnje stranko že poučilo o možnosti pridobitve brezplačne pravne pomoči (ki je namenjena ravno osebam, ki si odvetnika ne morejo privoščiti). Če se je toženka ni poslužila, mora zato sama nositi posledice tovrstnega ravnanja.

6. Ker niso podani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere mora sodišče druge stopnje paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

1 Uradni list RS, št. 73/2007 – UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP. 2 V sodni praksi se za tovrstne pozive uporablja sklep, vendar to ni obvezno, saj ZPP v 108. členu določa le, da mora sodišče od vložnika zahtevati, da vlogo popravi oziroma dopolni, ni pa izrecno opredeljeno, da bi to moralo biti storjeno s sklepom. 3 To je o tem, kakšne zahtevke ima na voljo in kako jih mora oblikovati. 4 Kar je sodišče storilo s tem, ko jo je poučilo, da mora v določenem roku vlogo dopolniti, sicer je sodišče ne bo moglo upoštevati; pa tudi s tem, ko jo je poučilo o pravici do brezplačne pravne pomoči.