Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo drugi odstavek 22. člena ZUS-1 in pritožbo zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti pravilno zavrglo.

Na navedeno presojo ne morejo vplivati pritožbene trditve, da v konkretni zadevi ne gre za meritorno niti procesno odločitev v upravnem sporu, ampak zgolj za uveljavitev pravice do oprostitve oziroma odloga plačila sodne takse. V tretjem odstavku 1. člena ZST-1 je namreč določeno, da se v postopkih odločanja glede plačil sodnih taks po tem zakonu smiselno uporabljajo določbe zakonov, ki urejajo posamezne postopke, za katere se plačujejo sodne takse, razen če ta zakon ne določa drugače. Ker v ZST-1 o tem ni določbe, se v postopkih odločanja glede plačila sodnih taks v upravnem sporu uporabljajo določbe ZUS-1, s tem pa tudi navedeni drugi odstavek 22. člena ZUS-1.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 5. 11. 2021 zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti na podlagi prvega odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot nedovoljeno zavrglo tožnikovo pritožbo, ki jo je vložil zoper sklep istega sodišča I U 1047/2021-6(k) z dne 7. 10. 2021, s katerim je sodišče zavrglo tožnikov predlog za oprostitev in obročno plačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje v tem upravnem sporu in mu naložilo plačilo sodne takse v skladu s plačilnim nalogom I U 1047/2021-3 z dne 8. 7. 2021. 2. Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) je zoper sklep z dne 5. 11. 2021 vložil pritožbo. Navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju njegove pritožbe (ker nima opravljenega pravniškega državnega izpita oziroma za vložitev pritožbe ni pooblastil odvetnika) zmotna, saj ne gre za meritorno niti procesno odločitev v upravnem sporu, ampak zgolj za odločitev o pravici do oprostitve oziroma odloga plačila sodne takse, kar je predpogoj, da lahko pritožnik uveljavlja sodno varstvo. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

**K I. točki izreka**

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po drugem odstavku 22. člena ZUS-1 lahko stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. V skladu s citirano določbo ZUS-1 in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča ta pogoj ne velja v primeru, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit.1

5. Pritožnik je pritožbo zoper sklep, s katerim je prvostopenjsko sodišče zavrglo njegov predlog za oprostitev in obročno plačilo sodne takse in mu naložilo plačilo sodne takse v skladu z izdanim plačilnim nalogom, vložil sam. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da ob vložitvi pritožbe ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, čeprav je bil v pravnem pouku navedenega sklepa opozorjen na to, da lahko pritožbo vloži le po osebi, ki je opravila pravniški državni izpit, in na pravne posledice, če bo pritožbo vložil sam. Sodišče prve stopnje je pri Ministrstvu za pravosodje kot upravljavcu uradne evidence tudi preverilo, ali ima pritožnik opravljen pravniški državni izpit, in ugotovilo, da pritožnik ni evidentiran v evidenci oseb z opravljenim pravniškim državnim izpitom. Pritožnik tej ugotovitvi v pritožbi ne ugovarja in tudi ne zatrjuje nasprotnega. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo drugi odstavek 22. člena ZUS-1 in pritožbo zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti pravilno zavrglo.

6. Na navedeno presojo ne morejo vplivati pritožbene trditve, da v konkretni zadevi ne gre za meritorno niti procesno odločitev v upravnem sporu, ampak zgolj za uveljavitev pravice do oprostitve oziroma odloga plačila sodne takse. V tretjem odstavku 1. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) je namreč določeno, da se v postopkih odločanja glede plačil sodnih taks po tem zakonu smiselno uporabljajo določbe zakonov, ki urejajo posamezne postopke, za katere se plačujejo sodne takse, razen če ta zakon ne določa drugače. Ker v ZST-1 o tem ni določbe, se v postopkih odločanja glede plačila sodnih taks v upravnem sporu uporabljajo določbe ZUS-1, s tem pa tudi navedeni drugi odstavek 22. člena ZUS-1. 7. Glede na navedeno in ker ostale pritožbene navedbe niso bistvene za presojo zahtevane postulacijske sposobnosti, podani pa niso niti razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 v zvezi z 82. členom ZUS-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

8. O zadevi je odločala sodnica posameznica na podlagi prvega odstavka 366. a člena ZPP zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, ki določa, da o pritožbi zoper sklep odloči sodnik posameznik.

**K II. točki izreka**

9. Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato v skladu s prvim odstavkom 154. člena in prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sam trpi svoje stroške tega pritožbenega postopka.

1 Npr. sklepi Vrhovnega sodišča RS I Up 38/2009, I Up 575/2011, I Up 316/2014, I Up 57/2015, I Up 122/2015, I Up 87/2019 in drugi.