Jedro

Stališče, da seznam izvršilnih naslovov v konkretnem primeru ni izvršilni naslov za sodno izvršbo, je napačno. To stališče namreč izhaja iz sodne prakse,2 ki je temeljila na ZDavP-1, kateri se je uporabljal od 01.01.2005 do 31. 12. 2007 in med taksativno naštetimi izvršilnimi naslov v drugem odstavku 131. člena ni vseboval seznama izvršilnih naslovov. Medtem pa je z uveljavitvijo ZDavP-2 vstopila v veljavo nova ureditev, v okviru katere je v skladu z 9. točko 145. člena in drugim odstavkom 146. člena seznam izvršilnih naslovov izrecno opredeljen kot samostojni izvršilni naslov, na podlagi katerega lahko skladno s 3. točko drugega odstavka 17. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom istega člena ZIZ sodišče dovoli izvršbo.

Izrek

1. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v I.4 točki izreka spremeni tako, da se navedba „DT 42915-2065/2014-3 09-3201-00“ nadomesti z navedbo “DT 42915-47/2013-27 09-3401-05“.

2. V preostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

3. Dolžnik H.P. sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom odločilo, da se iz kupnine od prodanega stanovanja dolžnikov v višini 183.000,00 EUR poplačajo: 1. Stroški nepremičninske izvršbe, kamor sodijo stroški upnika: a) N. d.d. v izvršilni zadevi In 208/2006, v skupni višini 1.685,87 EUR, b) N. d.d. v izvršilni zadevi In 495/2009, v skupni višini 71,87 EUR, c) Ž.O.J., v izvršilni zadevi In 860/2008 v skupni višini 292,46 EUR in d) Republika Slovenija, v izvršilni zadevi In 539/2013, v skupni višini 275,95 EUR; 2. Davek na promet nepremičnin od solastnega deleža dolžnika H.P. v višini 1.794,12 EUR; 3. Davek na promet nepremičnin od solastnega deleža dolžnice T.P. v višini 1.794,12 EUR; 4. Terjatev iz naslova prispevkov za socialno zavarovanje, zapadlih za zadnje leto po seznamu izvršilnih naslovov z dne 20. 7. 2014, DT 42915-2065/2014-3 09-3201-00 v višini 17.962,64 EUR in 5. Ostale terjatve, kamor sodi delno poplačilo terjatve upnika N. d.d. v zadevi In 208/2006 v višini 159.122,95 EUR.

2. Zoper odločitev iz I.4 točke izreka sklepa in odločitev iz I.5, ki jo je sodišče sprejelo v posledici odločitve iz predhodne točke, se pravočasno po pooblaščencu pritožuje dolžnik H.P, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Nasprotuje prvostopenjskemu stališču, da terjatev iz naslova prispevkov za socialno varnost in zavarovanje za dolžnika H.P. predstavlja prednostno terjatev in se poplača za stroški izvršilnega naslova. Po 2. točki prvega odstavka 197. člena ZIZ namreč ne gre za davščine, ki bi bile kakorkoli povezane s predmetno prodano nepremičnino. Sprašuje se, kako je lahko upnik v vlogi z dne 23. 6. 2014 predložil seznam izvršilnih naslovov datiran dne 20. 7. 2014. Ocenjuje, da je v celoti izostala kritična presoja vsebine seznama izvršilnih naslovov z dne 20. 7. 2014, ki vsebuje tudi terjatve, ki so bistveno starejše od leta dni. Republika Slovenija, razen v izvršilni zadevi In 539/2013, ki zajema terjatve, ki so bistveno starejše od terjatev iz seznama izvršilnih naslovov z dne 20. 7. 2014, nima vknjižene nobene prisilne hipoteke, ki bi obremenjevala dolžnikovo nepremičnino, še manj pa obstaja sklep o izvršbi na podlagi navedenega seznama izvršilnih naslovov. Upnik Republika Slovenija tako v delu, ki se nanaša na terjatev 17.962,64 EUR ni pridobil pravice do prednostnega poplačila, saj prvič gre za osebne davščine, ki nimajo zveze s predmetno nepremično, drugič upnik ni pridobil sklepa o izvršbi, niti ni vložil predloga za izvršbo na podlagi seznama izvršilnih predlogov, in tretjič, sodišče ni skrbno presodilo seznama izvršilnih naslovov, ki vsebuje tudi terjatve, ki so zapadle v plačilo v času po prodaji nepremičnine. Kot četrtič poudarja, da glede na to, da sklep o izvršbi glede teh terjatev ni bil izdan, dolžnik tudi ni imel možnosti ugovora v izvršilnem postopku, torej edinega pravnega sredstva v izvršilnem postopku, ki vsebinsko obravnava dolžnikove ugovore. Navedeni seznam izvršilnih naslovov pa je bil sestavljen brez sodelovanja dolžnika in v nasprotju z načelom poštenega sojenja iz 6. in 13. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju EKČP). Predlaga, da se pritožba smiselno obravnava kot ugovor zoper seznam izvršilnih naslovov, čeprav to ni. Navaja, da prav iz razloga, ker o terjatvi upnika na podlagi seznama izvršilnih naslovov z dne 20. 7. 2014 sodišče prve stopnje ni odločalo s sklepom o izvršbi, niti ni bil vročen dolžniku, ta ni mogel vedeti, ali in katere terjatve bo sodišče upoštevalo v smislu določila 197. člena ZIZ, saj iz vsebine izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče upoštevalo tudi terjatve, ki so bile priglašene po razdelilnem naroku. Navaja, da bi bilo sodišče prve stopnje v skladu z enotno in utečeno sodno prakso dolžno opredeliti pravo podlago, na podlagi katere je odločilo, česar pa v konkretnem primeru ni storilo. Izpodbijanemu sklepu manjka obrazložitev glede odločilnih razlogov za sprejem odločitve, saj sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, kateri od posameznih kontov predstavljajo davčne obveznosti in kateri nedavčne obveznosti. Zato je v tem delu tudi predlog upnika nesklepčen. O obveznosti dolžnika iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja odloča ZPIZ, ne pa Davčna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju DURS), o obveznostih iz naslova zaposlovanja, zdravstvenega zavarovanja pa ZZZS in tudi ne DURS. V takšnih primerih bi DURS moral vedno predložiti posamezne odločbe, kar pa ni storil. Overjen seznam izvršilnih naslovov ni izvršilni naslov za sodno izvršbo, glede česar naj bi bila sodna praksa enotna in nedvoumna, pri tem se sklicuje na odločbi Višjega sodišča v Ljubljani III Cp 6853/2006 z dne 24. 1. 2006 in I Ip 4562/2007 z dne 9. 1. 2008. Seznam izvršilnih naslovov tako ni izvršilni naslov iz 3. točke prvega odstavka 17. člena ZIZ, ker je bil izdan brez ustavno zajamčenega sodnega varstva in dolžnik v postopku njegove izdaje ni imel možnosti ugovarjati, ali kako drugače vplivati na pravilnosti in njegovo izdajo oziroma sodelovati v upravnem (davčnem) postopku. Prereka tudi postavko „Stroški davčne izvršbe“, ker to niso stroški, ki jih lahko vsebuje seznam izvršilnih naslovov, ki mora biti v skladu s 145. členom Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) sestavljen zgolj iz davkov in zamudnih obresti. Če sodišče druge stopnje izpodbijanega sklepa ne bi razveljavilo, pa dolžnik podrejeno navaja še, da bi se sodišče moralo osredotočiti na presojo, ali je seznam izvršilnih naslovov, ki ga je upnik predložil predlogu za zavarovanje, izvršilni naslov v smislu izterjave nedavčnih obveznosti. Dolžnik prereka vse terjatve iz seznama DT 42915-2065/2014 z dne 20. 7. 2014, saj obveznosti večinoma predstavljajo nedavčne obveznosti ter obračunane zamudne obresti zanje, zanje pa upnik ni priložil odločbe oziroma sklepa pristojnega organa kot to zahteva prvi odstavek 146. člena ZDavP-2. Zato je upnikov predlog formalno nepopoln in bi ga sodišče ob uradnem preizkusu moralo zavreči. Za ostale terjatve, ki predstavljajo nedavčni dolg pa upnik ni predložil izvršilnega naslova, kot to zahteva 145. člen ZDavP-2. Pri presoji vprašanja obstoja izvršilnega naslova je sodišče spregledalo določbe Zakona o plačilnem prometu (v nadaljevanju ZPLAP) iz leta 2003, Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-1) in Zakona o prispevkih za socialno varnosti (v nadaljevanju ZPSV), v skladu s katerimi se določa obračunavanje in plačevanje ter stopnje prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zdravstveno zavarovanje, starševsko varstvo in zaposlovanje. Ti prispevki so določeni kot obvezni, vendar imajo naravo nedavčnega dolga. Ker izpodbijani sklep ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih, uveljavlja bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani del sklepa razveljavi ter dolžniku prizna priglašene stroške pritožbe z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je preizkusilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje v okviru utemeljenosti pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, ko je kot prednostno terjatev upoštevalo terjatev upnika Republika Slovenija do dolžnika H.P. iz naslova prispevkov za socialno zavarovanje, zapadlih za obdobje zadnjega leta v višini 17.962,64 EUR, saj takšna odločitev temelji na pravilni uporabi določbe 3. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ. Pri tem je sicer zmotno navedlo kot materialnopravno podlago 2. točko prvega odstavka 197. člena ZIZ, vendar slednje na pravilnost izpodbijane odločitve ni vplivalo. Je pa v zvezi s to prednostno terjatvijo v izreku sklepa, kakor tudi v njegovi obrazložitvi napačno navedlo številko seznama izvršilnih naslovov z dne 20. 7. 2014, iz katerega izhaja navedena prednostna terjatev in opredelilo, da gre za prilogo spisa A 12, namesto prilogo spisa A 13. Upnica Republika Slovenija je z vlogama z dne 24. 6. 2014 v spis vložila dve prilogi z naslovom „Seznam izvršilnih naslovov z dne 20. 7. 2014“(1) in sta obe datirani dne 19. 6. 2014. Prvi seznam izvršilnih naslovov se nanaša na dolžnico T.P. in ima številko DT 42915-2065/2014-3 09-3201-00 ter je bil vložen med priloge spisa pod A 12. Drugi seznam izvršilnih naslovov pa se nanaša na dolžnika H.P. in ima številko DT 42915-47/2013-27 09-3401-05 ter je označen kot priloga spisa A 13. V slednjem so na straneh 3-11 opredeljene le prednostne terjatve iz naslova prispevkov za socialno varnost za zasebnike za obdobje enega leta pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu v konkretni zadevi, z natančno navedbo datuma izvršljivosti ter zneska obveznosti in zamudnih obresti za vsako vrsto obveznosti za vsakega izmed posameznih izvršilni naslov, v skupnem znesku 17.962,64 EUR. Na straneh od 11 do 54 ta seznam izvršilnih naslovov opredeljuje starejše, zavarovane terjatve upnika RS do dolžnika H.P.. Sodišče prve stopnje je v izreku in obrazložitvi izpodbijanega sklepa tako zmotno navedlo, da prednostna terjatev upnice Republika Slovenija (zoper dolžnika H.P.) temelji na seznamu izvršilnih naslovov z dne 20. 7. 2014, DT 42915-2065/2014-3 09-3201-00 (priloga spisa A 12), saj pravilno temelji na seznamu izvršilnih naslovov DT 42915-47/2013-27 09-3401-05 (priloga spisa A 13). Ugotovljeno nepravilnost je sodišče druge stopnje v skladu z drugo alinejo 358. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ odpravilo in izrek prvostopenjskega sklepa v tem delu spremenilo tako, da je zmotno navedeno številko seznama izvršilnih naslovov nadomestilo s pravo številko. V tem delu je zato dolžnikovi pritožbi ugodilo.

6. Terjatev upnika Republika Slovenija do dolžnika H.P. iz naslova prispevkov za socialno zavarovanje, zapadlih za obdobje zadnjega leta v višini 17.962,64 EUR, je bila v skladu z drugim odstavkom 197. člena ZIZ priglašena celo pred razdelitvenim naroku in je bila dokazana z izvršilnim naslovom, zato jo je sodišče prve stopnje utemeljeno poplačalo kot prednostno. Pritožbeno nasprotovanje presoji, da seznam izvršilnih naslovov predstavlja izvršilni naslov v izvršilnem postopku, ni utemeljeno. ZIZ namreč v 3. točki drugega odstavka 17. člena določa, da je izvršilni naslov tudi druga izvršljiva odločba ali listina, za katero zakon določa, da je izvršilni naslov. ZDavP-2 pa tako v 9. točki 145. člena in drugem odstavku 146. člena določa, da izvršilni naslov predstavlja tudi seznam izvršilnih naslovov, v katerem mora biti za vsak posamezni izvršilni naslov naveden datum izvršljivosti ter znesek davka oziroma obveznosti in zamudnih obresti za vsako vrsto davka oziroma obveznosti posebej. Zato pritožnik neutemeljeno poudarja, da bi za izterjavo nedavčnih obveznosti po prvem odstavku 146. člena ZDavP-2 lahko izvršilni naslov predstavljala le odločba, sklep ali plačilni nalog s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda organ pristojen za odmero te obveznosti, saj vendar drugi odstavek istega člena izrecno določa seznam izvršilnih naslovov kot samostojni izvršilni naslov.

7. Napačno je tudi pritožbeno mnenje, da seznam izvršilnih naslovov v konkretnem primeru ni izvršilni naslov za sodno izvršbo. To stališče namreč izhaja iz sodne prakse,(2) ki je temeljila na ZDavP-1, kateri se je uporabljal od 01.01.2005 do 31. 12. 2007 in med taksativno naštetimi izvršilnimi naslov v drugem odstavku 131. člena ni vseboval seznama izvršilnih naslovov. Medtem pa je z uveljavitvijo ZDavP-2 vstopila v veljavo nova ureditev, v okviru katere je v skladu z 9. točko 145. člena in drugim odstavkom 146. člena seznam izvršilnih naslovov izrecno opredeljen kot samostojni izvršilni naslov, na podlagi katerega lahko skladno s 3. točko drugega odstavka 17. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom istega člena ZIZ sodišče dovoli izvršbo.

8. Iz zapisnika razdelilnega naroka z dne 14. 10. 2014 izhaja, da je bil dolžnik H.P. na razdelilnem naroku prisoten in da je sodišče prve stopnje prisotne takrat seznanilo tudi s priglašeno prednostno terjatvijo upnika Republika Slovenija do dolžnika H.P. iz naslova prispevkov za socialno zavarovanje, zapadlih za obdobje zadnjega leta v višini 17.962,64 EUR, za katero je upnik priložil tudi izvršilni naslov - seznam izvršilnih naslovov, ki je bil dolžniku takrat tudi vročen. Dolžnik H.P. v tej zvezi na samem razdelilnem naroku, ali kasneje do izdaje izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje dne 15. 12. 2014, ni podal nobenih pripomb. Njegove pritožbene navedbe v zvezi s seznamom izvršilnih naslovov, na podlagi katerega je sodišče prve stopnje v navedeni višini priznalo prednostno terjatev upnika Republika Slovenija, na podlagi prvega odstavka 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zato predstavljajo nedovoljeno pritožbeno novoto, saj dolžnik ni izkazal, da tega ne bi mogel uveljavljati pravočasno v postopku pred sodiščem prve stopnje. V tej zvezi pa sodišče druge stopnje kljub temu dodaja, da je sodišče prve stopnje kot prednostne priznalo le terjatve upnika Republika Slovenija iz seznama izvršilnih naslovov za dolžnika H.P. za obdobje enega leta pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine, ki je bil izdan 11. 6. 2014, katere so opredeljene v seznamu izvršilnih naslovov - priloga spisa A 13 od 3. do 11. strani, ne pa tudi drugih, starejših, kot zmotno ocenjuje dolžnik v pritožbi. V skladu s tretjim odstavkom 197. člena ZIZ se obdobje zadnjega leta, za katero se terjatve iz naslova prispevkov za socialno zavarovanje obravnavajo prednostno, šteje od dneva, ko je bil izdan sklep o izročitvi nepremičnine kupcu. V obravnavani zadevi je bil sklep o izročitvi nepremičnine kupcu izdan 11. 6. 2014, medtem ko je bila tretja javna dražba, na kateri je bila nepremičnina prodana, opravljena dne 25. 3. 2014, zato je nedvomno pravilno, da so v okviru prednostne terjatve upoštevani tudi prispevki za socialno varnost, ki so zapadli v obdobju od prodaje nepremičnine na javni dražbi, do izdaje sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, in so nasprotne pritožbene navedbe v tej smeri neutemeljene. Zmotno pa pritožnik meni, da je sodišče prve stopnje upoštevalo terjatve, ki so iz tega naslova zapadle v plačilo po izdaji sklepa o izročitvi nepremičnine, oziroma celo po razdelilnem naroku, saj temu ni tako.

9. Sodišče prve stopnje je skladno z določbo 2. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ, pri poplačilu kot prednostno terjatev upoštevalo tudi terjatev iz naslova davka na promet nepremičnin, za katero pa po drugem odstavku 197. člena ZIZ velja izjema, saj to terjatev ni potrebno priglasiti na razdelilnem naroku, da bi jo sodišče prve stopnje lahko upoštevalo kot prednostno. Zato je v sklepu o razdelitvi kupnine pravilno kot prednostna upoštevana tudi navedena terjatev, ki na razdelilnem naroku še ni bila priglašena.

10. V zvezi z dolžnikovo pritožbeno navedbo, da stroški davčne izvršbe ne predstavljajo tistih stroškov, ki jih lahko vsebuje seznam izvršilnih naslovov ter da je ta lahko sestavljen le iz davkov in zamudnih obresti, sodišče druge stopnje pojasnjuje, da nobeni stroški davčne izvršbe iz kupnine niso bili poplačani. Ob tem pa dodaja, da v skladu s stališčem starejše sodne prakse seznam izvršilnih naslovov ni bil primeren izvršilni naslov za izterjavo stroškov prisilne izterjave davkov, čeprav je o njih bilo odločeno s sklepom o prisilni izterjavi, vendar pa je kasnejša sodna praksa zavzela nasprotno stališče(2) tako, da se določba 9. točke drugega odstavka 145. člena ZDavP-2 razlaga v povezavi s četrtim odstavkom 3. člena istega zakona. Če se v skladu s četrtim odstavkom 3. člena ZDavP-2 stroški postopka pobiranja davkov štejejo za davek iz drugega odstavka istega člena, je tudi izvršljiv sklep davčnega organa, v katerem je odločeno o stroških postopka pobiranja davka, lahko sestavni del seznama izvršilnih naslovov.

11. Po obrazloženem je sodišče druge stopnje v skladu s 3. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbi dolžnika H.P. delno ugodilo in izpodbijani prvostopenjski sklep ustrezno spremenilo v I.4 točki izreka, v preostalem delu pa je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno in v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

12. Dolžnik H.P. je s pritožbo uspel le v neznatnem delu, zato na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ ni upravičen do povrnitve pritožbenih stroškov in jih krije dolžnik sam.

Op. št. (1) : Sodišče druge stopnje ocenjuje, da je v naslovu napaka v navedbi datuma 20. 7. 2014, saj sta oba seznama datirana na 19. 6. 2014, torej mesec junij in ne julij 2014. Op. št. (2) : Tudi iz odločb, na katere se v pritožbi sklicuje dolžnik, sodbe Višjega sodišča v Ljubljani III Cp 6853/2006 z dne 24. 1. 2006 in sklepa Višjega sodišča v Ljubljani I Ip 4562/2007 z dne 9. 1. 2008.