Odjava sprejemnika pri RTV Slovenija

Datum

10.06.2025

Številka

07121-1/2025/720

Kategorije

Pravne podlage

pri Informacijskem pooblaščencu (v nadaljevanju IP) smo dne 4. 6. 2025 prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede posredovanja dokazil za odjavo sprejemnikov v postopku pred Radiotelevizijo Slovenija (v nadaljevanju RTV Slovenija). Zanima vas, ali je dopustno, da RTV Slovenija zahteva potrdilo delodajalca, da ne uporabljate službenih naprav za spremljanje programov. 

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, v nadaljevanju ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba) in/ali 5. točke prvega odstavka 76. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (Uradni list RS, št. 177/20, v nadaljevanju ZVOPOKD), ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Za vsako obdelovanje osebnih podatkov mora obstajati ustrezna pravna podlaga po prvem odstavku 6. člena Splošne uredbe. V konkretnem primeru pravno podlago predstavlja ZRTVS-1, na podlagi katerega je dopustno obdelovati podatke, saj gre za zakonsko obveznost, ki velja za upravljavca (točka (c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe).

Skladno z drugim odstavkom 36. člena ZRTVS-1 lahko RTV Slovenija uporablja osebne podatke, kadar opravlja aktivnosti obračuna in izterjave prispevka. V ta namen lahko v evidencah vodi tudi podatek o zaposlitvi.

Vloga za začasno odjavo se poda na odjavnem obrazcu, priložena pa morajo biti tudi dokazila, ki izkazujejo utemeljen razlog za oddajo sprejemnikov. Glede na to, da je za presojo odjave ključno, ali posameznik uporablja v svojih prostorih tuj radijski ali televizijski sprejemnik, bi bilo upoštevajoč ZUP v okviru presoje utemeljenosti odjave sprejemnika najverjetneje dopustno zahtevati tudi potrdilo o obstoju tuje (delodajalčeve) naprave. Za podrobnejšo razlago ustreznosti vodenja upravnih postopkov IP ni pristojen.

Obrazložitev: 

IP uvodoma poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka ni pristojen za presojanje zakonitosti konkretnih obdelav podatkov. V okviru podaje  neobvezujočega mnenja lahko poda zgolj splošna pojasnila in pravne usmeritve glede obdelave podatkov o uporabi službenih naprav s strani RTV Slovenija.

Za vsako obdelavo osebnih podatkov mora obstajati ustrezna pravna podlaga. Splošna uredba pravne podlage ureja v prvem odstavku 6. člena, kjer določa, da je obdelava zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:

a)posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

b)obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katere-ga se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

c)obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

d)obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe;

e)obdelava je potrebna za opravljanje analoge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;

f)obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.«.

Področno pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v smislu (c) točke prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe predstavlja Zakon o Radioteleviziji Slovenija (Uradni list RS, št. 96/05, 109/05 – ZDavP-1B, 105/06 – odl. US, 26/09 – ZIPRS0809-B, 9/14 in 163/22; v nadaljevanju: ZRTVS-1), ki v prvem odstavku 31. člena določa, da mora vsakdo, ki ima radijski ali televizijski sprejemnik oziroma drugo napravo, ki omogoča sprejem radijskih oziroma televizijskih programov na območju Republike Slovenije, kjer so zagotovljeni tehnični pogoji za sprejem vsaj enega programa RTV Slovenija, RTV Sloveniji plačevati prispevek za opravljanje radijske in televizijske dejavnosti. Četrti odstavek nadalje določa, da se šteje, da ima sprejemnik vsaka pravna ali fizična oseba, ki je registrirana kot odjemalec oziroma plačnik električne energije v javnem električnem omrežju, razen če poda pisno izjavo, da nima svojega in da v svojih prostorih tudi ne uporablja tujega radijskega ali televizijskega sprejemnika ter da je bila seznanjena z zakonskimi posledicami neresnične izjave.

Skladno z drugim odstavkom 36. člena ZRTVS-1 lahko RTV Slovenija uporablja osebne podatke, kadar opravlja aktivnosti obračuna in izterjave prispevka. Zakon nadalje določa, katere evidence lahko za izvrševanje nalog obračuna prispevka vodi RTV Slovenija, v 39. členu pa ureja, kateri podatki se lahko vodijo v teh evidencah (med drugim tudi podatek o zaposlitvi, ki se lahko pridobi neposredno od zavezanca):

•osebno ime;

•naslov stalnega ali začasnega prebivališča (ulica, kraj, hišna številka itd.);

•davčno številko;

•številko transakcijskega računa;

•zaposlitev;

•znesek neporavnanega prispevka;

•znesek poravnanega prispevka;

•datum vnosa podatkov;

•označbo sprejemnika.

Način prijavljanja in odjavljanja sprejemnikov ter način plačevanja prispevka za izvajanje dejavnosti Radiotelevizije Slovenija nadalje ureja Pravilnik o načinu prijavljanja in odjavljanja sprejemnikov ter o načinu plačevanja prispevka za izvajanje dejavnosti Radiotelevizije Slovenija (Uradni list RS, št. 60/24, v nadaljevanju pravilnik). 12. člen pravilnika določa, da fizična oseba lahko odjavi sprejemnike le v primeru, da na območju Republike Slovenije nima več svojih sprejemnikov in ne uporablja tujih sprejemnikov, bodisi sam osebno ali s člani svoje družine, če zavezanec družino ima. Skladno s 14. členom pravilnika se vlogo za začasno odjavo poda na odjavnem obrazcu, kateremu morajo biti priložena dokazila, ki izkazujejo utemeljenost razlog za oddajo sprejemnikov.

Glede na to, da je za odjavo ključno, ali posameznik uporablja v svojih prostorih tuj radijski ali televizijski sprejemnik, bi bilo upoštevajoč ZUP v okviru presoje utemeljenosti odjave sprejemnika najverjetneje dopustno zahtevati tudi potrdilo o obstoju tuje (delodajalčeve) naprave. Skladno z navedenim torej obstaja pravna podlaga za obdelavo tega podatka v (c) točki prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe, pri čemer pa mora upravljavec vedno upoštevati načelo najmanjšega obsega podatkov. Obdeluje lahko samo toliko podatkov, kolikor je nujno potrebno za izpolnitev zakonitega namena obdelave (za namen odjave sprejemnika). Za podrobnejšo razlago ustreznosti vodenja upravnih postopkov IP ni pristojen.

Za več informacij vas IP napotuje na mnenje št. 07121-1/2024/1490 z dne 2. 12. 2024, v katerem je IP odgovarjal na podobno vprašanje, in sicer glede dopustnosti zahtevanja potrdila o lastništvu motornega vozila za namen obračuna RTV prispevka oziroma odjave sprejemnika.

V upanju, da smo odgovorili na vaša vprašanja, vas lepo pozdravljamo.

dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka