Jedro

Iz spornega dolgovnega seznama je razvidno, da vsebuje izvršilne naslove za vse obveznosti, razen za obveznost plačila članarine Obrtni zbornici, za katero zgolj navaja mesec nastanka obveznosti in datum izvršljivosti. Tako opredeljen izvršilni naslov, pa po presoji sodišča ne predstavlja izvršilnega naslova v smislu določbe 1. odstavka 44. člena ZDavP, po kateri izvršilni naslov predstavlja odločbo o odmeri, ugotovitveno odločbo o neobračunani oziroma premalo obračunani dajatvi ali obračun dajatve, torej odločbo ali obračun, ki bi dajatev določal (v določenem znesku).

Izrek

Tožbi se delno ugodi in se odločba Davčne uprave Republike Slovenije, Glavni urad A z dne 28.5.2002 v delu, v katerem je zavrnjena pritožba zoper sklep Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada B, Izpostava C z dne 28.1.2002 o prisilni izterjavi članarine Obrtni zbornici za leti 1997 in 1998 ter pripadajoče zamudne obresti za leta 1999, 2000 in 2001 v skupnem znesku 83.425,00 SIT, odpravi in se zadeva v tem delu vrne toženi stranki v ponovni postopek. V ostalem se tožba zavrne kot neutemeljena.

Zahtevi tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se ne ugodi.

Predlogu tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks se ne ugodi.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo kot neutemeljeno zavrnila pritožbo tožnika zoper sklep Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada B, Izpostava C z dne 28. 1. 2002, s katerim je prvostopni organ v ponovnem postopku zoper tožnika uvedel prisilno izterjavo neporavnanih obveznosti v višini 934.689,50 SIT, zamudnih obresti v višini 991.923,50 SIT in stroškov sklepa o prisilni izterjavi v višini 1.000,00 SIT iz sredstev na računih dolžnika. Od tožnika se izterjujejo obveznosti, ki so navedene v seznamu zaostalih obveznosti z dne 28. 1. 2002, v katerem so navedeni izvršilni naslovi, datumi izvršljivosti posameznega izvršilnega naslova ter višina dolga in zamudnih obresti. Iz seznama zaostalih obveznosti izhaja, da se od tožnika izterjujejo obveznosti plačila davka iz dejavnosti ter prispevkov za zaposlovanje in porodniško varstvo po odločbi z dne 28. 8. 1996, in sicer akontacije za oktober, november in december 1997 ter po obračunih prispevkov za september, oktober in november 1997 ter po odločbi z dne 26. 6. 1997, in sicer akontacije za obdobje od januarja do aprila 1997 ter po obračunih prispevkov za obdobje od novembra 1997 do aprila 1998, prispevkov PIZ za zavezanca po obračunu prispevkov za obdobje od septembra 1997 do aprila 1998, prispevkov za zdravstveno zavarovanje za obdobje od septembra 1997 do aprila 1998, članarine Obrtni zbornici za obdobje od maja 1997 do aprila 1998, davkov od osebnih prejemkov po obračunih za obdobje od septembra do decembra 1997, prispevkov PIZ za zaposlene po obračunih za obdobje od septembra do decembra 1997 ter prispevkov za zdravstvo za zaposlene za obdobje od septembra do decembra 1997. Tožnik ni v celoti poravnal svojih obveznosti po navedenih odločbah in obračunih, s pretekom roka za plačilo so odločbe in obračuni postali izvršljivi. Zato je bil sklep o prisilni izterjavi izdan na podlagi seznama zaostalih obveznosti, ki predstavlja izvršilni naslov po 44. členu Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 18/96 do 108/99, v nadaljevanju ZDavP). Pri svoji odločitvi se tožena stranka sklicuje tudi na določbe 40. in 43. člena ZDavP in sklene, da je bil sklep izdan v skladu z zakonskimi določili in upoštevaje določila postopka, zato je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti. Tožniku še pojasni, da vloga za odpis dolga nima odložnega učinka za postopek prisilne izterjave.

Tožnik vlaga tožbo v upravnem sporu, ker meni, da je odločitev tožene stranke nepravilna. Po mnenju tožeče stranke sklep o prisilni izterjavi in le temu priložen seznam zaostalih obveznosti ne predstavlja izvršilnega naslova po 44. členu ZDavP, kar pa pomeni, da sklep ne vsebuje vseh nujno potrebnih sestavin, navedenih v 43. členu ZDavP. Seznam je namreč sestavljen s strani knjigovodskega davčnega urada, le ta pa tudi ni overjen po direktorju urada, gre za računalniški izpis zaostalih obveznosti, ki nikakor ne more imeti vrednosti izvršilnega naslova, saj ga ni mogoče niti preveriti. Sodišču zato predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov postopka. Istočasno prosi za oprostitev plačila taks, ker je brez vsakršnih sredstev, družba, kjer je zaposlen, mu že več kot dve leti ne more izplačati plače in ni lastnik nikakršnega omembe vrednega premoženja.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih iz izpodbijane odločbe in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa udeležbe v tem postopku ni prijavilo.

Tožba je delno utemeljena.

V obravnavani zadevi gre za prisilno izterjavo davčnega dolga tožnika po seznamu zaostalih obveznosti dolžnika, ki ga je sestavilo knjigovodstvo davčnega urada, overila pa po pooblastilu direktorice vodja izpostave C. Postopek prisilne izterjave davčnega dolga urejajo določbe ZDavP, ki v 42. členu določa, da davčni organ uvede prisilno izterjavo z izdajo sklepa o prisilni izterjavi. V 2. odstavku 44. člena ZDavP je določeno, da v primeru, če dolžnik dolguje davek za več let oziroma iz različnih odločb, je izvršilni naslov seznam zaostalih obveznosti dolžnika, ki ga sestavi knjigovodstvo davčnega urada, overi pa direktor davčnega urada. Iz spornega dolgovnega seznama je razvidno, da vsebuje izvršilne naslove za vse obveznosti, razen za obveznost plačila članarine Obrtni zbornici, za katero zgolj navaja mesec nastanka obveznosti in datum izvršljivosti. Tako opredeljen izvršilni naslov, pa po presoji sodišča ne predstavlja izvršilnega naslova v smislu določbe 1. odstavka 44. člena ZDavP. Ni naveden ne izdajatelj, ne datum izvršilnega naslova, ki bi kot njegova (obvezna) sestavna dela šele omogočala identifikacijo izvršilnega naslova, in že to je razlog, da dolgovni seznam v tem delu ni pravilen, ker preveritev te obveznosti v smislu obstoja pravilnega in veljavnega izvršilnega naslova ni mogoča. Po določbah 1. odstavka 44. člena ZDavP izvršilni naslov predstavlja odločbo o odmeri, ugotovitveno odločbo o neobračunani oziroma premalo obračunani dajatvi ali obračun dajatve, torej odločbo ali obračun, ki bi dajatev določal (v določenem znesku). Ker tako dolgovni seznam kot sestavni del sklepa o prisilni izterjavi v tem delu ni izdelan v skladu z določbami ZDavP, je sklep o prisilni izterjavi, v delu, ki se nanaša na izterjavo članarine Obrtni zbornici, nezakonit. Ker te pomanjkljivosti ni odpravila tožena stranka, je tudi izpodbijana odločba v tem delu nezakonita. Zato jo je moralo sodišče, ker je šlo za kršitev zakona, po uradni dolžnosti v nezakonitem delu odpraviti, čeprav tožnik konkretnih pomanjkljivosti izvršilnega naslova v zvezi z obveznostjo plačila članarine Obrtni zbornici ni ugovarjal. Ker po povedanem v tem delu zakon ni bil pravilno uporabljen in ker niso bila upoštevana pravila postopka, je sodišče na podlagi 4. in 3. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Ur.l. RS št. 50/97 in 70/00, v nadaljevanju ZUS) tožbi delno ugodilo in izpodbijano odločbo delno odpravilo ter zadevo v tem delu v smislu 2. in 3. odstavka istega člena vrnilo toženi stranki v ponovni postopek.

Glede ostalih obveznosti, pa je po presoji sodišča dolgovni seznam pravilen in skladen s 3. odstavkom 44. člena ZDavP in ga mogoče je preizkusiti, pravilno je podpisan in tudi ne gre zgolj za računalniški izpis, ki ne bi vseboval obveznih sestavin dolgovnega seznama, zato so v tem delu tožbeni ugovori neutemeljeni in je zato sodišče tožbo v preostalem delu kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS.

Sodišče je v tem upravnem sporu odločalo le o zakonitosti upravnega akta in v takem primeru, glede na določbo 3. odstavka 23. člena ZUS, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Tožnik je zaprosil tudi za oprostitev plačila sodnih taks. Na poziv sodišča je predložil potrdilo o pokojninskih in invalidskih prejemkih za AA in BB za leto 2001, trimesečno potrdilo o prejemu pokojnine za AA in BB, in sicer za mesec maj, junij in julij 2002, potrdilo o višini katastrskega dohodka v gospodinjstvu CC z dne 23. 8. 2002, iz katerega je razvidno, da je v gospodinjstvu skupaj z tožnikom še DD, AA in BB ter potrdili družbe AAA d.o.o. iz D z dne 20. 8. 2002, iz katerih izhaja, da sta DD in CC zaposlena v navedeni družbi, vendar v zadnjem trimesečju nista prejela plače. Zahtevane zadnje odločbe o dohodnini tožnik ni predložil. Po določbi 14. člena Zakona o sodnih taksah (Uradni list SRS, št. 30/78 in Uradni list RS, št. 14/91 do 99/02 - odločba US, v nadaljevanju ZST) sodišče v celoti ali deloma oprosti plačila taks stranko, če bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Sodišče je glede na to, da tožnik ni predložil vseh zahtevanih listin sklenilo, da prošnji tožnika ne ugodi, saj tožnik ni izkazal, da bi s plačilom predpisane sodne takse nujno preživljanje tožnika bilo ogroženo.