Jedro

Zatrjevana okoliščina, da je bila pooblaščenka sodedinje sodnica Temeljnega sodišča v Celju, Enotes v Šmarju pri Jelšah in naj bi sodelovala pri izdaji sklepa o vpisu zaznambe upravnega postopka na nepremičnini ..., tudi če bi se izkazala za resnično, ne more zadoščati za upravičen dvom v nepristranskost sodišč na prvi in drugi stopnji.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. V teku je zapuščinski postopek po pok. K. in P. R. Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah je 30. 1. 2009 izdalo sklep o dedovanju, s katerim je ugotovilo obseg zapuščine, razglasilo dediče in odredilo ustrezne vpise v zemljiški knjigi. Dedič M. R. je v pritožbi zoper sklep o dedovanju predlagal prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno višje sodišče, v primeru razveljavitve sklepa sodišča prve stopnje pa tudi na drugo stvarno pristojno sodišče prve stopnje. Navaja, da sodedinjo I. T. zastopa odvetnica A. A., ki je kot takratna sodnica Temeljnega sodišča v Celju, Enotes v Šmarju pri Jelšah, sodelovala pri vknjižbi zaznambe upravnega postopanja na nepremičnini ..., ki je predmet tega postopka.

2. Predlog ni utemeljen.

3. Določilo 23. člena Ustave Republike Slovenije predvideva pravico do sodnega varstva, iz katere izhaja tudi zahteva, da sodišče pri postopanju v konkretni zadevi ustvari oziroma ohrani videz nepristranskosti. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij, kjer gre za presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno zgolj to, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, temveč se mora odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.

4. Pomemben procesni institut, s katerim se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja, je delegacija pristojnosti (67. člen Zakona o pravdnem postopku). Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, ampak lahko nanj vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. S strani dediča M. R. zatrjevana okoliščina, da je bila pooblaščenka sodedinje sodnica Temeljnega sodišča v Celju, Enotes v Šmarju pri Jelšah in naj bi sodelovala pri izdaji sklepa o vpisu zaznambe upravnega postopka na nepremičnini ..., tudi če bi se izkazala za resnično, ne more zadoščati za upravičen dvom v nepristranskost sodišč na prvi in drugi stopnji.

5. Ker uveljavljana okoliščina ne utemeljuje prenosa krajevne pristojnosti, je Vrhovno sodišče Republike Slovenije predlog zavrnilo.