Jedro

Vprašanje obstoja zunajzakonske skupnosti se obravnava kot prejudicialno vprašanje v vsakem sporu, v katerem se pojavi. Drugi odstavek 12. člena ZZZDR določa, da se stvarna pristojnost v teh sporih ravna po vrednosti spornega predmeta. Kadar je pristojnost sodišča odvisna od vrednosti spornega predmeta, predmet tožbenega zahtevka pa ni denarni znesek, mora tožeča stranka v tožbi navesti tudi vrednost spornega predmeta.

Toženec ima pravico do ugovora zoper vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi, prav tako kot ima tudi sodišče korekturno dolžnost v primeru očitno previsoke ali prenizke vrednosti spornega predmeta.

Izrek

I. Pritožba tožeče stranke se zavrže. II. Pritožba tožene stranke se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Prvostopno sodišče je z izpodbijanim sklepom odločilo, da ni pristojno za odločanje o zadevi, zato bo po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopljena stvarno in krajevno pristojnemu Okrajnemu sodišču v Ljubljani.

2. Zoper sklep se pritožuje tožnica brez navedb pritožbenih razlogov. Pritožuje se laično. Opisuje svojo življenjsko situacijo. Prosi, da se primer kompleksno obravnava, saj je po njenem mnenju nerazdružljiv. V nasprotnem, bi prišlo do časovnega zavlačevanja, zadeva pa se vleče že leto in pol. 3. Tožena stranka v pritožbi navaja, da je vrednost spornega predmeta v tožbi za ugotovitev obstoja izvenzakonske skupnosti postavljena prenizko. Pravilna vrednost spornega predmeta bi bila 62.000,00 EUR oziroma znesek, ki presega 20.000,00 EUR. Sklicuje se na določbo 62. člena ZPP, ki določa, da dokler zapuščinski postopek ni končan, je v sporih iz dedno pravnih razmerij poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti krajevno pristojno tudi sodišče, ki vodi zapuščinski postopek. Trdi, da bi lahko glede na naravo spora sodišče navedbe posameznih strank v enem in drugem postopku najbolj prepričljivo presojalo tedaj, če bi bili obe zadevi združeni.

4. Pritožba tožeče stranke je prepozna in se zavrže. Pritožba tožene stranke ni utemeljena.

5. Izpodbijani sklep je bil vročen toženi stranki po njenem pooblaščencu odvetniku J. K. 13. 5. 2010. Tožnica je vložila pritožbo 18. 10. 2010 torej po poteku petnajstdnevnega pritožbenega roka zaradi, česar jo je pritožbeno sodišče zavrglo kot prepozno (drugi odstavek 343. člena ter 1. točka 365. člena ZPP (1)).

6. Vprašanje obstoja zunajzakonske skupnosti se obravnava kot prejudicialno vprašanje v vsakem sporu, v katerem se pojavi. Drugi odstavek 12. člena ZZZDR (2) določa, da se stvarna pristojnost v teh sporih ravna po vrednosti spornega predmeta (primerjaj sklep VS RS II Ips 555/93). Kadar je pristojnost sodišča odvisna od vrednosti spornega predmeta, predmet tožbenega zahtevka pa ni denarni znesek, mora tožeča stranka v tožbi navesti tudi vrednost spornega predmeta (drugi odstavek 180. člena ZPP). Tožeča stranka je označila vrednost spornega predmeta na 15.000,00 EUR. Za sojenje v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta ne presega 20.000,00 EUR, pa so pristojna okrajna sodišča (30. člen ZPP). Odločitev prvostopnega sodišča je tako v skladu z določilom 30. in 32. člena ZPP, ki določa pristojnost okrajnih in okrožnih sodišč.

7. Vrednost spornega predmeta je obvezna sestavina tožbe, kadar je od tega odvisna pristojnost sodišča. Tožeča stranka je navedla vrednost spornega predmeta 15.000,00 EUR. Tožena stranka se je z odgovorom na tožbo spustila v obravnavanje glavne stvari in v odgovoru na tožbo tožbeni navedbi vrednosti spornega predmeta ni ugovarjala. Toženec ima pravico do ugovora zoper vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi, prav tako kot ima tudi sodišče korekturno dolžnost v primeru očitno previsoke ali prenizke vrednosti spornega predmeta. V skladu s tretjim odstavkom 44. člena ZPP se mora sodišče najpozneje na glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja glavne stvari na hiter in primeren način prepričati o pravilnosti navedene vrednosti in o tem odločiti s sklepom, zoper katerega ni posebne pritožbe. V danem primeru je sodišče očitno štelo, da korekcija navedene vrednosti spornega predmeta ni potrebna (obravnave do izdaje sklepa ni bilo), prav tako vse do pritožbe tudi tožena stranka, ki v odgovoru na tožbo oziroma dokler se ni spustila v obravnavanje glavne stvari navedeni vrednosti ni ugovarjala. Pritožbeno sodišče je zato odločilo, da pritožba v tem delu ni utemeljena.

8. Prav tako pritožba ni utemeljena v delu, ko se tožena stranka sklicuje na 62. člen ZPP, ki določa krajevno pristojnost sodišča v sporih iz dednopravnih razmerij. Po citiranem določilu je poleg sodišča splošne krajevne pristojnosti krajevno pristojno tudi sodišče, ki vodi zapuščinski postopek. V tem primeru gre za spor, v katerem tožeča stranka zatrjuje obstoj zunajzakonske skupnosti in ne za spor iz dednopravnih razmerij oziroma spor o terjatvah upnika proti zapustniku.

9. Pritožbeno sodišče na koncu še dodaja, da so zakonski spori spori o razvezi ali razveljavitvi zakonske zveze (prvi odstavek 406. člena ZPP). Vprašanje obstoja zunajzakonske skupnosti, pa se obravnava kot prejudicialno vprašanje v vsakem postopku v katerem se pojavi (drugi odstavek 12. člena ZZZDR). Odločitev o tem vprašanju pa ima pravni učinek samo v stvari, v kateri je bilo to vprašanje rešeno. Pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke sicer ni ugodilo, saj je ocenilo, da pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Ne glede na to, pa bo potrebno v nadaljevanju postopka upoštevati, da se vprašanje obstoja zunajzakonske skupnosti obravnava kot prejudicialno vprašanje v postopku, v katerem se pojavi v skladu s citiranim določilom.

(1) Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 73/2007 – UPB 3 in 45/2008. (2) Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Ur. l. RS, št. 69/2004.