Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Up-590/06

Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

24. 11. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata 7. novembra 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 1150/2005 z dne 12. 1. 2006 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Z izpodbijano sodbo je Vrhovno sodišče zavrnilo pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča, s katero je to sodišče zavrnilo tožbo zoper odločitev upravnih organov o zavrnitvi zahteve pritožnice za denacionalizacijo 1/8 poslovnega prostora v podržavljeni nepremičnini. Presoja, da ni podlage za denacionalizacijo, temelji na ugotovitvi, da je pritožničino stanovanje, ki je bilo izvzeto iz nacionalizacije, ob podržavljenju ustrezalo idealnemu deležu, ki sta ga imela pritožnica in njen mož na celotni nepremičnini, in na ugotovitvi, da površine (stanovanje, izvzeto iz nacionalizacije), ki so sedaj v lasti pritožnice, v nobenem primeru niso manjše od 1/8 idealnega deleža celotne nepremičnine.

2.Pritožnica v ustavni pritožbi navaja, da je bila skupaj s pokojnim možem solastnica do 1/8 nepremičnine, ki je bila podržavljena. Priloga kupne pogodbe naj bi bilo mnenje izvedenca, iz katerega naj bi izhajalo, da predmet nakupa ni bilo le stanovanje, ki je bilo izvzeto iz nacionalizacije, temveč tudi lastninski delež na ostalih delih stavbe in na pripadajočem zemljišču. Tudi sicer naj bi vknjižba lastninske pravice po idealnem deležu pomenila solastninsko pravico na celotni nepremičnini. Odločitev o zavrnitvi zahteve za denacionalizacijo naj bi se sklicevala le na novo mnenje drugega cenilca, ki naj ne bi cenil celotnega podržavljenega premoženja. Zato naj bi bilo prizadeto pritožničino zaupanje v pravo. Organi, ki so odločali o denacionalizacijskem postopku, naj se ne bi opredelili do obeh cenilnih mnenj, kot naj bi predlagala. S tem naj bi ji bila kršena pravica do enakega varstva pravic. Primerjava lastninskega deleža na podlagi vrednotenja po dveh različnih metodologijah (ob nacionalizaciji in ob vračanju) pa naj bi pomenila kršitev pravice do enakosti pred zakonom, saj naj bi z današnjo metodologijo ne bilo mogoče ugotavljati, ali je bila ob nakupu in ob nacionalizaciji lastnica le stanovanja. Trdi, da je s sodbo Vrhovnega sodišča očitno kršen zakon, ker z izpodbijano odločitvijo ni bilo odločeno o celotnem zahtevku, pritožnica pa nima več nobenega pravnega varstva.

3.V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Ker 2. člen Ustave neposredno ne ureja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, temveč temeljna ustavna načela (načela pravne države, med katera sodi tudi zaupanje v pravo), se nanj za utemeljevanje ustavne pritožbe ni mogoče sklicevati. Pritožnica sicer zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave in pravice do enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave, vendar teh kršitev ne izkaže. Pritožničine navedbe namreč po vsebini pomenijo zgolj ugovor nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja oziroma zmotne uporabe prava, s čimer pa ustavne pritožbe ni mogoče utemeljiti.

4.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan

Ustavno sodišče

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia