Jedro

Pomanjkljivost v odločbi, v kateri se delovni inšpektor direktno ne sklicuje na predpis, na podlagi katerega je podjetje dolžno pripravniku kriti razliko do polnega pripravniškega osebnega dohodka (kolektivna pogodba za gospodarstvo), ampak se nanj sklicuje posredno (preko pogodbe - ta pa se sklicuje na kolektivno pogodbo), iz vsebinskega vidika ne pomeni takšne kršitve zakona, zaradi katere bi moralo sodišče odločbo odpraviti.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo delno spremenila odločbo Uprave inšpekcijskih služb - Inšpektorata za delo z dne 22.3.1993 in podjetju naložila, da mora uskladiti pogodbe o zaposlitvi, sklenjene s pripravniki, s 5. členom pogodbe o medsebojnih pravicah in obveznostih pri izvajanju pripravništva z delovnim razmerjem z dne 20.7.1993. Tožnik v tožbi navaja, da je tožena stranka nepopolno ugotovila dejansko stanje in napačno uporabila materialno pravo. Navaja, da se ne strinja z odločitvijo, da mora uskladiti pogodbe o zaposlitvi pripravnikov s pogodbo o medsebojnih pravicah in obveznostih pri izvajanju pripravništva z delovnim razmerjem, ker to ni stvar upravnega postopka, ampak stvar sodne pristojnosti - pristojnost sodišča združenega dela. Ravnanje s pripravniki je bilo popolnoma v skladu s pogodbo o zaposlitvi, ki so jo ti podpisali. Zato predlaga, da sodišče odločbo v celoti kot neutemeljeno razveljavi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je ravnala v skladu z določbo 131. člena zakona o delovnih razmerjih, s katero je organ inšpekcije za delo pooblaščen za izdajo ureditvene odločbe, s katero delodajalcu odreja odpravo kršitev pravic delavcev in izpolnjevanje obveznosti delodajalca, ki izvirajo iz zakona, kolektivne pogodbe oziroma splošnega akta. V konkretnem primeru je bila ugotovljena kršitev določb 5. člena pogodbe o medsebojnih pravicah in obveznostih pri izvajanju pripravništva z delovnim razmerjem (sofinanciranje pripravništva). Predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne. Tožba ni utemeljena.

Izpodbijana odločba temelji na določbi 131. člena zakona o delovnih razmerjih, po katerem je pristojni organ inšpekcije za delo med drugim pooblaščen, da z ureditveno odločbo zagotovi izpolnjevanje obveznosti, ki izvirajo iz tega zakona, kolektivne pogodbe oz. splošnega akta.

V tem primeru je tožena stranka z izpodbijano odločbo spremenila odločbo Uprave inšpekcijskih služb - Inšpektorata za delo in sicer tako, da je podjetju naložila, da mora uskladiti pogodbe o zaposlitvi, sklenjene s pripravniki, s 5. členom pogodbe o medsebojnih pravicah in obveznostih pri izvajanju pripravništva z delovnim razmerjem. Po mnenju sodišča, tožnik sicer pravilno ugotavlja, da izpolnitev pogodbenih obvez ne spada v pristojnost inšpekcije dela ampak da je o tem pristojno odločati sodišče združenega dela, vendar pa je v tem primeru sodišče ocenilo, da izpodbijana 2. točka odločbe, po vsebini pomeni kršitev pravice iz kolektivne pogodbe, saj 5. člen pogodbe določa, da je organizacija dolžna pripravniku kriti razliko do polnega pripravniškega osebnega dohodka po določilih kolektivne pogodbe za gospodarstvo. Omenjena kolektivna pogodba pa določa, da delavcu - pripravniku pripadajo osebni dohodki in drugi osebni prejemki v višini 70 % izhodiščnega osebnega dohodka, določenega za ustrezni tarifni razred. Sodišče je presodilo, da omenjena pomanjkljivost, ko se tožena stranka v odločbi, s katero je tožniku naložila obveznost uskladitve pogodbe o zaposlitvi 3 pripravnikov, ne sklicuje direktno na predpis, na podlagi katerega se ta obveznost ob pravilni uporabi lahko naloži, ampak se nanj sklicuje posredno preko pogodbe, iz vsebinskega vidika ne pomeni takšne kršitve zakona, zaradi katere bi morala odločbo odpraviti.

Glede na obrazloženo je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je uporabilo kot republiški predpis skladno s 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).