Jedro

Vrednostni papir se lahko premesti iz kotacije A v kotacijo B samo v primeru, če ne izpolnjuje več pogojev za kotacijo A.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana odločba se v delu, s katerim je bil ugovor udeleženca zavrnjen in potrjen sklep Ljubljanske borze d.d. z dne 23.2.1996, razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne Agenciji za trg vrednostnih papirjev v novo odločanje.

Obrazložitev

Udeleženec je dne 2.2.1996 prejel odločbo Agencije RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje, da mora vzpostaviti družbeni kapital v vrednosti 316.007.321,00 SIT. O tem ni obvestil Ljubljanske borze d.d. (ta je za dogodek izvedela šele 14.2.1996). Zato je njen odbor za sprejem vrednostnih papirjev in članov na borzo sprejel sklep, da se redne delnice udeleženca premestijo iz borzne kotacije A v borzno kotacijo B. Udeleženčev ugovor zoper omenjeni sklep je Agencija za trg vrednostnih papirjev (v nadaljevanju: Agencija) z izpodbijano odločbo zavrnila in potrdila sklep Ljubljanske borze d.d. Zoper sklep Agencije je udeleženec vložil pritožbo. V njej uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava in zmotno ugotovitev dejanskega stanja. Sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo spremeni tako, da ugovoru udeleženca ugodi in sklep Ljubljanske borze d.d. razveljavi. Pritožba je utemeljena.

Zmotna ugotovitev dejanskega stanja ni pritožbeni razlog (3. odst. 169. člena zakona o trgu vrednostnih papirjev - Ur. list RS štev. 6/94; v nadaljevanju: ZTVP), pač pa so to bistvene kršitve določb postopka in zmotna uporaba materialnega prava. Pri tem mora sodišče, glede na 3. odst. 170. člena ZTVP v zvezi z 2. odst. 365. člena ZPP, pri reševanju pritožbe paziti na absolutne bistvene kršitve določb postopka in na pravilno uporabo materialnega prava tudi po uradni dolžnosti. Za ugotovitev, ali je prišlo do absolutnih bistvenih kršitev postopka pa je treba smiselno uporabiti določbe ZPP (2. odst. 161. člena ZTVP).

Pogoje za sprejem vrednostnih papirjev v kotacijo na borzi določa deloma zakon sam v 1. odst. 86. člena ZTVP, deloma pa prepušča njihovo določitev borzi (1. odst. 86. člena ZTVP). Borza jih je določila s pravilnikom o pogojih in načinu sprejema članov in vrednostnih papirjev (v nadaljevanju: pravilnik), in sicer v prilogi 1 k pravilniku (24. člen pravilnika).

Če vrednostni papir izpolnjuje pogoje za kotacijo na borzi, ga borza mora sprejeti v kotacijo (1. odst. 88. člena ZTVP). To zakonsko določbo je treba razlagati tako, da ga borza mora sprejeti v tisto kotacijo, za katero izpolnjuje pogoje. Iz tega sledi zaključek, ki ga izraža tudi pravilnik v 32. členu, da se lahko vrednostni papir premesti iz kotacije A v kotacijo B samo v primeru, če ne izpolnjuje več pogojev za kotacijo A. Res je premestitev vrednostnega papirja iz kotacije A v kotacijo B milejši ukrep kot izključitev iz kotacije. Toda niti ZTVP niti pravilnik, ki mora biti v skladu z zakonom, nimata določbe, ki bi upravičevala premestitev vrednostnega papirja v nižjo kotacijo, ne da bi bilo ugotovljeno, da ne izpolnjuje več pogojev za višjo. Vrednostni papir lahko kotira na borzi v določeni kotaciji samo, če izpolnjuje zanjo pogoje. Če pa kotira na borzi, mora v tisti kotaciji, za katero izpolnjuje pogoje. Premestitev iz kotacije A v kotacijo B je zato možna samo v primeru, če vrednostni papir ne izpolnjuje več pogojev za kotacijo A. Odločilno dejstvo za premestitev delnic udeleženca iz kotacije A v kotacijo B je torej neizpolnjevanje pogojev za kotacijo A kot jih določata 1. odst. 86. člena ZTVP in priloga 1 pravilnika. O tem odločilnem dejstvu izpodbijana odločba nima razlogov. To pa je kršitev postopka iz 13. točke 2. odst. 354. člena ZPP, ki jo je treba v pritožbenem preizkusu izpodbijane odločbe upoštevati po uradni dolžnosti tudi ob smiselni uporabi določb ZPP. Zato je sodišče na podlagi 1. odst. 369. člena ZPP v zvezi s 3. odst. 170. člena ZTVP odločilo tako, kot to izhaja iz izreka sklepa.