Jedro

Pravno podlago za odločanje o predlogu za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti vsebuje določba 42. člena ZIZ. Ta daje podlago le za to, da sodišče razveljavi neutemeljeno potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti, na pa tudi za to, da ugotovi, kdaj je neka odločba postala pravnomočna in izvršljiva. Potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti se namreč izda kot samostojna listina ali v obliki štampiljke, zato sodišče ne more s sklepom ugotoviti, kdaj je neka odločba, v tem primeru sklep o izvršbi, postal pravnomočen in izvršljiv.

Pritožbeno sodišče pripominja, da je sklep o izvršbi z dne 28. 4. 2015 postal pravnomočen hkrati s sklepom z dne 8. 7. 2015, s katerim je sodišče štelo ugovor zoper sklep o izvršbi za umaknjen, saj je pravnomočnost sklepa o izvršbi odvisna od pravnomočnosti odločitve o ugovoru. Sodišče prve stopnje bi zato lahko o razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi odločilo že ob odločanju o razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o ugovoru z dne 8. 7. 2015. Glede na vse navedeno pritožbeno sodišče zaključuje, da bi moralo sodišče prve stopnje najprej in hkrati odločiti o razveljavitvah potrdil o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi in sklepa o ugovoru, po pravnomočnosti teh odločitev pa dolžniku vročiti sklep o ugovoru z dne 8. 7. 2015

Izrek

I. Pritožbama zoper sklep z dne 14. 10. 2015 se delno ugodi in se sklep v točkah II. in III. izreka razveljavi, v preostalem delu pa se pritožbi v delu, ki se nanašata na točko I. izreka sklepa, zavržeta.

II. Pritožbi zoper sklep z dne 8. 7. 2015 se ugodi in se sklep razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. S sklepom z dne 8. 7. 2015 je sodišče prve stopnje štelo, da je ugovor zoper sklep o izvršbi umaknjen.

2. S sklepom z dne 14. 10. 2015 je sodišče prve stopnje v točki I. izreka razveljavilo potrdilo z dne 3. 9. 2015 v delu, kjer je navedeno, da je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 49863/2015 z dne 28. 4. 2015 postal pravnomočen in izvršljiv 25. 8. 2015, v točki II. izreka je ugotovilo, da je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 49863/2015 z dne 28. 4. 2015 postal pravnomočen in izvršljiv 29. 9. 2015, v točki III. izreka pa je v preostalem delu zavrnilo dolžnikov predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 49863/2015 z dne 28. 4. 2015. 3. Proti sklepu z dne 8. 7. 2015 se pravočasno pritožuje dolžnik in navaja, da v prilogi pošilja potrdilo o plačani sodni taksi.

4. Proti sklepu z dne 14. 10. 2015 se s pritožbama z dne 21. 10. 2015 in z dne 27. 10. 2015, ki sta po vsebini enaki, pravočasno in iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje dolžnik. Navaja, da je 22. 5. 2015 pravočasno vložil ugovor in 17. 9. 2015 pravočasno plačal sodno takso, zato je sodišče ugovor dolžno obravnavati. Meni, da sodišče o ugovoru, ki je bil sposoben za obravnavo po 17. 9. 2015, ko je bila plačana sodna taksa, ne more odločati s sklepom z dne 8. 7. 2015, zato je pošiljanje sklepa z dne 8. 7. 2015 dolžniku pomotno. Navaja, da ima sodišče pravico odpraviti pomote po uradni dolžnosti, kar je v konkretnem primeru storilo z odmero takse 17. 9. 2015. Če bi bil sklep z dne 8. 7. 2015 še veljaven, potem sodišče ne bi smelo izdati naloga za plačilo sodne takse, saj ne more 17. 9. 2015 izdati naloga za plačilo takse, če je 8. 7. 2015 izdalo sklep, da se ugovor zaradi neplačane takse šteje za umaknjenega in zaključuje, da je sodišče samo konkludentno razveljavilo svoj sklep z dne 8. 7. 2015. Dalje navaja, da ni bil neaktiven, saj je 17. 9. 2015 sodišču poslal obvestilo o plačilu takse in če sodišče meni, da bi bilo treba ugovarjati zoper sklep z dne 8. 7. 2015, naj vlogo z dne 17. 9. 2015 šteje kot ugovor zoper sklep z dne 8. 7. 2015. Meni, da plačila sodne takse in obvestila o tem ni mogoče tolmačiti drugače kot ugovora zoper sklep o ugotovitvi umika ugovora zaradi neplačane takse. Zaključuje, da v pravu ni prepovedano izdati pravične sodbe in sklepa, v konkretnem primeru pa je do zapleta prišlo izključno zaradi napačne vročitve sodišča, za katero dolžnik in upnik ne odgovarjata. Pritožbenemu sodišču predlaga razveljavitev sklepa in priglaša stroške pritožbe.

5. Pritožbi proti sklepu z dne 14. 10. 2015 sta v delu, ki se nanašata na točki II. in III. izreka, utemeljeni, v delu, ki se nanašata na točko I. izreka, pa nista dovoljeni. Pritožba proti sklepu z dne 8. 7. 2015 je utemeljena.

O pritožbah proti sklepu z dne 14. 10. 2015

6. Predpostavka dopustnosti pravnega sredstva je tudi pravovarstvena potreba oziroma pravni interes (četrti odstavek 343. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ). To pomeni, da ima pravico do pritožbe samo tista stranka, ki bi ji, če bi se pokazalo, da je njena pritožba utemeljena, prinesla konkretno in neposredno pravno korist, oziroma stranka, katere pravni položaj bi se z odločbo pritožbenega sodišča lahko izboljšal. Hkrati pa mora pritožbeni interes obstajati tako ob vložitvi pritožbe kot v celotnem pritožbenem postopku in ob odločanju o pritožbi.

7. Sodišče prve stopnje je v točki I. izreka sklepa z dne 14. 10. 2015 razveljavilo potrdilo z dne 3. 9. 2015 v delu, kjer je navedeno, da je sklep o izvršbi z dne 28. 4. 2015 postal pravnomočen in izvršljiv 25. 8. 2015, takšna odločitev pa je dolžniku nedvomno v korist. Glede na podani predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi z dne 28. 4. 2015 dolžnik ugodnejše odločitve kot je bila sprejeta v točki I. izreka sklepa z dne 14. 10. 2015 sploh ne more pričakovati. Ker torej dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo proti točki I. izreka sklepa z dne 14. 10. 2015, je pritožbeno sodišče pritožbi z dne 21. 10. 2015 in z dne 27. 10. 2015 proti sklepu z dne 14. 10. 2015 zavrglo v delu, ki se nanašata na točko I. izreka (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. V preostalem delu, to je v točkah II. in III. izreka, je pritožbeno sodišče sklep z dne 14. 10. 2015, v nadaljevanju pa tudi sklep z dne 8. 7. 2015, preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

9. Pravno podlago za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa vsebuje 42. člen ZIZ, ki sicer govori le o potrdilu o izvršljivosti, vendar pa se skladno s sodno prakso nanaša na in uporablja tudi za potrdilo o pravnomočnosti. Neutemeljeno potrdilo o izvršljivosti (oziroma tudi pravnomočnosti) razveljavi na predlog ali po uradni dolžnosti s sklepom sodišče (oziroma organ, ki ga je izdal). Potrdilo o pravnomočnosti sodne odločbe se na predlog stranke razveljavi, če stranka dokaže, da je bila sodna odločba nepravilno vročena.

10. Sodišče prve stopnje je po tem, ko je v točki I. izreka sklepa z dne 14. 10. 2015 razveljavilo potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi, ugotovilo drug datum pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi (točka II. izreka) in iz tega izpeljalo zaključek, da predlogu dolžnika za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi ni moglo ugoditi v celoti, in sicer tako, da bi lahko vsebinsko odločalo o njegovem ugovoru z dne 22. 5. 2015, zato je v ostalem delu predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi zavrnilo (točka III. izreka). Ti odločitvi nista pravilni.

11. Kot je bilo pojasnjeno zgoraj vsebuje pravno podlago za odločanje o predlogu za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti določba 42. člena ZIZ. Ta daje podlago le za to, da sodišče razveljavi neutemeljeno potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti, na pa tudi za to, da ugotovi, kdaj je neka odločba postala pravnomočna in izvršljiva, kot je sodišče prve stopnje to storilo v točki II. izreka sklepa. Potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti se namreč izda kot samostojna listina ali v obliki štampiljke, zato sodišče ne more s sklepom ugotoviti, kdaj je neka odločba, v tem primeru sklep o izvršbi, postal pravnomočen in izvršljiv (prim. tretji odstavek 208. člena in 247. člen Sodnega reda).

12. V posledici navedenega je zmotna tudi odločitev sodišča v točki III. izreka sklepa. Ker sodišče v postopku po določbi 42. člena ZIZ ne more ugotavljati in potrjevati drugačnega datuma pravnomočnosti in izvršljivosti, ampak lahko skladno z določbo drugega odstavka tega člena neutemeljeno potrdilo le razveljavi, je zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da ker je ugotovilo drug datum pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi, ne more predlogu dolžnika za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi ugoditi v celoti in ga je zato v ostalem delu zavrnilo.

13. Pritožbeno sodišče je zato pritožbama z dne 21. 10. 2015 in z dne 27. 10. 2015 delno ugodilo in sklep z dne 14. 10. 2015 v točkah II. in III. izreka razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

O pritožbi proti sklepu z dne 8. 7. 2015

14. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 9. 9. 2015 razveljavilo potrdilo o pravnomočnosti sklepa z dne 8. 7. 2015, s katerim je štelo ugovor zoper sklep o izvršbi za umaknjen. Hkrati s sklepom z dne 9. 9. 2015 je dolžniku vročalo tudi sklep z dne 8. 7. 2015 in plačilni nalog z dne 25. 5. 2015 za plačilo takse za ugovor zoper sklep o izvršbi. Ti so bili dolžniku vročeni 17. 9. 2015. Sklep z dne 9. 9. 2015 pa je postal pravnomočen 26. 9. 2015. 15. Pritožbeno sodišče pripominja, da je sklep o izvršbi z dne 28. 4. 2015 postal pravnomočen hkrati s sklepom z dne 8. 7. 2015, s katerim je sodišče štelo ugovor zoper sklep o izvršbi za umaknjen, saj je pravnomočnost sklepa o izvršbi odvisna od pravnomočnosti odločitve o ugovoru. Sodišče prve stopnje bi zato lahko o razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi odločilo že ob odločanju o razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o ugovoru dne 8. 7. 2015. Sodišče prve stopnje pa je najprej razveljavilo le potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o ugovoru z dne 8. 7. 2015, nato dolžniku pravilno vročilo sklep o ugovoru z dne 8. 7. 2015 in plačilni nalog za takso za ugovor zoper sklep o izvršbi, ter mu kasneje v sklepu z dne 14. 10. 2015 očitalo, da ni vložil pritožbe proti sklepu z dne 8. 7. 2015, in to kljub temu, da je bil sklep o izvršbi tedaj, ko sta bila dolžniku 17. 9. 2015 pravilno vročena sklep o ugovoru z dne 8. 7. 2015 in plačilni nalog z dne 25. 5. 2015, še vedno pravnomočen. Glede na vse navedeno pritožbeno sodišče zaključuje, da bi moralo sodišče prve stopnje najprej in hkrati odločiti o razveljavitvah potrdil o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi in sklepa o ugovoru, po pravnomočnosti teh odločitev pa dolžniku vročiti sklep o ugovoru z dne 8. 7. 2015 (za ponovno vročitev plačilnega naloga ni bilo pred razveljavitvijo sklepa o ugovoru z dne 8. 7. 2015 nobene podlage).

16. Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev oprlo na ugotovitev, da dolžnik ni plačal sodne takse ne ob vložitvi ugovora zoper sklep o izvršbi, ne v roku, ki mu ga je v plačilnem nalogu določilo sodišče, niso pa podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, zato je skladno z določbo tretjega (sedaj petega)(1) odstavka 29.b člena ZIZ štelo, da ga je umaknil. 17. Sodišče prve stopnje je že po prejemu dolžnikovega predloga za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti z dne 7. 9. 2015 ugotovilo, da dolžniku plačilni nalog za plačilo takse za ugovor ni bil vročen pravilno (glej sklep z dne 9. 9. 2015 in sklep z dne 14. 10. 2015). Glede na navedeno ob izdaji izpodbijanega sklepa niso bili izpolnjeni pogoji za nastop pravne posledice - domneve umika ugovora proti sklepu o izvršbi iz razloga, ker sodna taksa ni bila plačana v osmih dneh od vročitve naloga za plačilo sodne takse - saj plačilni nalog za plačilo sodne takse dolžniku sploh ni bil vročen. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi dolžnika ugodilo in sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ponovno odločati o ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi, pri tem pa šteti, da je dolžnik sodno takso za ugovor plačal pravočasno - dolžniku je bil namreč plačilni nalog nato pravilno vročen 17. 9. 2015, v obravnavni pritožbi pa je plačilo sodne takse v višini 55,00 EUR izkazal s pregledom prometa z dne 17. 9. 2015. 18. Čeprav je dolžnik s pritožbama proti sklepu z dne 14. 10. 2015 v pretežnem delu uspel, je pritožbeno sodišče, glede na to, da je sklep o ugovoru z dne 8. 7. 2015 razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek odločanja o ugovoru, odločitev o stroških pritožbenih postopkov pridržalo za končno odločitev (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pri presoji uspeha v postopku je namreč odločilno načelo končnega uspeha in ne uspešnost posameznih procesnih dejanj (prim. 165. člen ZPP in komentar k 165. členu ZPP, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, Lojze Ude … et al., strani 63 in 64, 2. knjiga), končni uspeh pa je odvisen od odločitve o ugovoru.

Op. št. (1): Dne 30. 7. 2014 je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-J) - Uradni list RS, št. 53-2342/2014 z dne 15. 7. 2014, ki enako določbo uvršča v sedaj peti odstavek 29.b člena ZIZ.