Jedro

Pritožba zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča ni dovoljena.

Ker pritožba ne pove, v katerih primerih sodna praksa višjega sodišča odstopa od svoje lastne prakse ali od prakse Vrhovnega sodišča, ji ni mogoče ugoditi in dopustiti revizije.

Izrek

Pritožba zoper sodbo se zavrže. Pritožba zoper sklep se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da se spremeni dokončna odločba tožene stranke št. I-4047913 z dne 7. 10. 2002 tako, da se tožnici prizna pravica do invalidnine za telesno okvaro kot posledico poškodbe pri delu z dne 27. 10. 1989 in sklenilo, da tožnica sama krije svoje stroške postopka.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Sklenilo je, da se revizija ne dopusti.

3. Zoper sodbo in sklep, se je pritožila tožeča stranka in v laični pritožbi uveljavljala pritožbene razloge zmotne ugotovitve dejanskega stanja, bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navajala je, da ima sodba bistvene pomanjkljivosti in da se ne da preizkusiti, v sodbi ni razlogov o odločilnih dejstvih. Bistven problem spora je, po mnenju tožeče stranke, vprašanje dejanske vzročne zveze nastanka tožničine telesne okvare. Izvedenska mnenja IK nimajo popolnih odgovorov o vzrokih nastanka telesne okvare, ker nimajo niti ugotovljene delovne anamneze. Sodišče je bilo sestavljeno napačno, saj ni bilo sodnikov porotnikov. Zato je predlagala, da se pritožbi ugodi in zadevo vrne v obravnavo sodišču prve stopnje, ki naj pred spremenjenim senatom izvede ustrezne dokaze.

4. Pritožba je bila v skladu z določbo 366. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 36/2004 - ZPP) in 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Uradni list RS, št. 2/2004) vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje ni dovoljena.

6. Na podlagi 333. oziroma 363. člena ZPP je pritožba kot redno pravno sredstvo dovoljena le zoper sodbo oziroma sklep, izdano na prvi stopnji. Zoper sodbo sodišča druge stopnje so praviloma dovoljena le izredna pravna sredstva, revizija (376. člen ZPP in naslednji) in obnova postopka (394. člen ZPP in naslednji). Taka ureditev je v skladu s 25. členim Ustave Republike Slovenije, ki vsakomur zagotavlja pravico do pritožbe in do dvostopenjskega postopka. Tudi v 30. členu ZDSS-1 ni urejena pravica do pritožbe zoper sodbo sodišča druge stopnje, ampak le zoper sklep, s katerim je Višje delovno in socialno sodišče razveljavilo sodbo oziroma sklep in zadevo vrnilo v novo sojenje. Pritožnica je tako vložila pritožbo zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča, ki ni dovoljena, zato jo je Vrhovno sodišče na podlagi določbe prvega odstavka 351. člena ZPP zavrglo.

7. Pritožba zoper sklep ni utemeljena.

8. Sodišče (pritožbeno sodišče - sodišče druge stopnje - je pristojno za odločanje o dopustitvi revizije) glede na določbe prvega odstavka 32. člena ZDSS-1 dopusti revizijo, ki sicer glede na določbe 31. člena ZDSS-1 ne bi bila dovoljena, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pomembnem pravnem vprašanju (prva alineja), ali če odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo (druga alineja). Po določbi tretjega odstavka 32. člena ZDSS-1 je zoper sklep, s katerim sodišče druge stopnje ne dopusti revizije, dopustna pritožba samo iz razloga po 2. alineji prvega odstavka tega člena.

9. Iz zakonskega besedila ne izhaja, da se z določbo 32. člena ZDSS-1 uvaja možnost splošne pritožbe zoper odločitve sodišča druge stopnje. Pritožba je dovoljena samo iz razlogov, določenih v zakonu, pri čemer je razloge dolžna dokazati pritožnica. Pritožba ne navaja, v katerem primeru naj bi šlo za odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča oziroma za neenotnost v praksi sodišča druge stopnje. Ker pritožba ne pove, v katerih primerih sodna praksa VDSS odstopa od svoje lastne prakse ali od prakse Vrhovnega sodišča, pritožbi tožeče stranke ni mogoče ugoditi in dopustiti revizije, kot to predvideva četrti odstavek 32. člena ZDSS-1, zato je sodišče pritožbo zavrnilo v skladu z določbo 353. člena ZPP.