Jedro

Čeprav bi za sanacijo škode zadoščala povrnitev stroškov za 1 m2, je tožena stranka tožniku izplačala stroške popravila za celo sobo, to pa po presoji pritožbenega sodišča zajema tudi estetski vidik, ki ga poudarja pritožba. Estetski vidik je torej treba upoštevati, a v mejah nekega zdravega razuma.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II.Pravdni stranki krijeta vsaka svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano sodbo in sklepom je sodišče prve stopnje dovolilo spremembo tožbe z dne 2. 2. 2024 in zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo 2.849,50 EUR (s pripadajočim 9,5 % DDV in zakonskimi zamudnimi obrestmi) in pravdnih stroškov.

2.V pravočasni pritožbi zoper sodbo tožnik uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku1 (v nadaljevanju ZPP) in predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo spremeni tako, da ugodi tožbenemu zahtevku, podredno, da sodbo vsaj razveljavi. Sklepa pritožba ne napada.

Tožnik se ne strinja, da bi priznanje brušenja, kitanja in trikratnega lakiranja sicer nepoškodovanega parketa pomenilo njegovo obnovo in ne odprave škode ter da tožena stranka tega ne bi bila dolžna kriti v povezavi s škodnim dogodkom, saj zavarovalni pogoji tega ne izključujejo. Tudi tožena stranka je priznala delno povrnitev škode, a jo je samovoljno omejila na prostor, kjer je prišlo do izliva vode, čeprav se obseg škode, ker je parket položen v celotni etaži, razteza na vso etažo. Škode ni mogoče sanirati tako, da bi se sanirala le v eni sobi, saj ima to neposreden vpliv na izgled parketa v celotni etaži. Tožnik se ne strinja, da je okoliščina, da ima položen parket v celi etaži brez vmesnikov, riziko, ki ga je dolžan nositi v primeru škodnega dogodka. Zgrešeno je stališče, da okrnjenost estetskega vidika ne pomeni škode. Povrnitev škode v smislu vzpostavljanja prvotnega stanja pomeni tudi povrnitev izgleda. Tožena stranka je bila seznanjena, kakšni so prostori tožnika, tudi kako je položen parket, pa je zavarovala hišo brez omejitev ali pomislekov, tožnik pa je zavarovalno pogodbo sklenil iz razloga, da mu bo v primeru škodnega dogodka škoda povrnjena tako, da bo njegov premoženjski položaj tak kot bi bil, če škodnega dogodka ne bi bilo. Sodišče pa mu je nasprotno očitalo, da bi povrnitev škode na način in v postavljeni višini pomenila neupravičeno obogatitev in da tožnik zasleduje le estetski vidik, ki ne vpliva na uporabno vrednost.

Tožniku ni jasno, zakaj je sodišče zavrnilo zahtevek za plačilo 350 EUR, kar predstavlja stroške čiščenja in iskanja razlogov za izliv vode, kot tudi stroške popravila v tej zvezi, ki glede na sklenjeno zavarovanje znaša najmanj 350 EUR. Podlaga za zahtevo je v IV. odseku Splošnih pogojev - zavarovanje stroškov čiščenja (11. člen). Zahtevana vsota je na spodnji meji in je tožnik do nje upravičen.

3.Tožena stranka v odgovoru pritrjuje odločitvi in predlaga zavrnitev pritožbe.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritrditi velja tožniku, da je izgled talne obloge in s tem stanovanja pomemben, vendar pa je po drugi strani pomembno, da je odgovorna oseba dolžna izplačati zgolj takšen znesek odškodnine, ki je potreben, da postane premoženjski položaj oškodovanca tak, kot bi bil, če ne bi bilo škodnega dejanja (169. člen Obligacijskega zakonika2 (v nadaljevanju: OZ), in da s plačilom odškodnine oškodovanec ne sme biti neupravičeno obogaten. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, je bilo zaradi izliva vode poškodovano cca 1 m2 parketa, tožena stranka pa je tožniku povrnila odškodnino za celotno otroško sobo (17 m2), kjer je prišlo do škode. Če bi se mu izplačala odškodnina za popravilo parketa na celotni površini stanovanja, ki znaša 85,50 m2, bi bil s tem nedvomno obogaten. Čeprav bi za sanacijo škode zadoščala povrnitev stroškov za 1 m2, mu je tožena stranka izplačala stroške popravila za celo sobo, to pa po presoji pritožbenega sodišča zajema tudi estetski vidik, ki ga poudarja pritožba. Vendar pa estetskega vidika ne moremo širiti v nedogled - v nasprotnem primeru bi lahko zagovarjali tudi stališče, da je zaradi estetskega vidika treba ves parket ne le zbrusiti in lakirati, ampak kar zamenjati, ali pa bi se zaradi zagotovitve še boljšega estetskega vidika zahtevala oprava še kakšnih večjih posegov. Estetski vidik je torej treba upoštevati, a v mejah nekega zdravega razuma. Izpodbijana odločitev je znotraj teh meja, zato pritožbeno sodišče nima nobenih pomislekov glede pravilnosti take odločitve. Podobno je npr. pri poškodbi manjšega dela karoserije avtomobila, ko se (kljub estetskemu vidiku) ne sanira celotna karoserija, ampak le njen del in se na ta način vzpostavi stanje, kot je bilo pred poškodbo. Končno je sodišče ugotovilo, da je del parketa, ki ga je tožnik zamenjal, temnejši in da tega tudi brušenje, kitanje in trikratno lakiranje ne bi spremenilo, kar pa pomeni, da zaradi lastnosti novopoloženega parketa tudi v primeru obsega sanacije, kot jo želi tožnik, ne bi bil v celoti (v celotni etaži) povrnjen enoten prvotni videz parketa. Te ugotovitve pritožbe ne izpodbija.

6.Glede trditev, ki se nanašajo za 350 EUR za čiščenje in rušenje, je tožena stranka pojasnila, da je z izplačilom 884,73 EUR in nato še 829 EUR (skupno 1.713,73 EUR) tožniku že povrnila celoten strošek sanacije škode. V vlogi z dne 7. 3. 2023 je izrecno prerekala, da bi bil tožnik upravičen do 350 EUR stroškov čiščenja in rušenja. Po drugi strani pa tožnik ni uspel pojasniti za kakšno čiščenje in rušenje naj bi šlo - ko je bil zaslišan je izpovedal, da je do zneska prišel po tarifi odvetnika. Vse to tudi po presoji pritožbenega sodišča zadošča za zavrnitev tega dela zahtevka.

7.Po ugotovitvi, da niso podani niti uveljavljani niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

8.Tožnik s pritožbo ni uspel, zato ni upravičen do povrnitve pritožbenih stroškov (prvi odstavek 154. člen v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP), tožena stranka pa sama krije stroške odgovora na pritožbo, saj ta ni pripomogel k razjasnitvi zadeve in zato predstavlja nepotreben strošek (prvi odstavek 155. člen v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

-------------------------------

1Uradni list RS, št. 26/99, s spremembami.

2Uradni list RS, št. 83/2001, s spremembami.