Up-162/98

5.11.1998

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe M. K. iz M. na seji senata dne 5. novembra 1998

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba M. K. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 659/96 z dne 23.4.1998 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru št. Cp 550/96 z dne 7.6.1996 in sodbo Okrajnega sodišča v Mariboru št. II P 764/94 z dne 26.1.1996 se ne sprejme v obravnavo.

O b r a z l o ž i t e v

1.Z izpodbijano prvostopno sodbo je bilo ugotovljeno, da pritožnica nezakonito zaseda stanovanje na C. z. 6 v M., in ji bilo naloženo, da stanovanje izprazni ter povrne stroške postopka v višini 99.010 tolarjev. Z drugostopno sodbo je bila zavrnjena pritožba zoper prvostopno sodbo, s tretjestopno pa revizija zoper obe. V ustavni pritožbi je pritožnica navedla, da je v omenjeno stanovanje vložila okoli desettisoč nemških mark in da ga je bivša snaha pridobila oziroma odkupila po nepošteni presoji v izpodbijanih sodbah. Potem, ko je bila pozvana, naj pove, katere ustavne pravice naj bi ji bile z izpodbijanimi sodbami kršene, je pritožnica navedla, da od dednega procesa do izreka sodb ni "smela kaj dosti govoriti" in da jo zanima le, kako je tožnica - bivša snaha - dobila potrdilo o stalnem prebivališču na naslovu spornega stanovanja. Zato predlaga, da se zadeva vrne v novo odločanje.

2.Na podlagi ustavne pritožbe lahko Ustavno sodišče presoja, ali so bile z izpodbijanimi posamičnimi akti kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine (50. člen Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS št. 15/94). Ustavna pritožba torej ni nadaljnje pravno sredstvo v okviru pravdnega postopka, s katerim bi bilo mogoče uveljavljati kršitve pri ugotovitvi dejanskega stanja ter uporabi materialnega in procesnega prava same po sebi. Ustavno sodišče se omeji na presojo, ali sporna odločitev temelji na kakšnem, z vidika varstva človekovih pravic nesprejemljivem pravnem stališču, ali če je tako očitno napačna ter brez razumne pravne obrazložitve, da jo je mogoče oceniti za arbitrarno oziroma samovoljno (tako že v sklepu št. Up-103/97 z dne 26.2.1998).

3.Z navedbo, da v postopku do izdaje izpodbijanih sodb ni "smela kaj dosti govoriti", pritožnica uveljavlja kršitev enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Vendar pa pritožnica kljub pouku, naj te trditve utemelji, tega ni storila. Prav tako tudi iz izpodbijanih sodb ne izhaja, da bi ji v postopku ne bila dana možnost uveljavljanja svojih stališč do spornih dejanskih in pravnih vprašanj, odločilnih za presojo.

4.Tudi razlogom izpodbijanih sodb, s katerimi so sodišča utemeljila svoje odločitve, da se je pritožnica dolžna izseliti iz stanovanja, ni mogoče odreči razumne presoje. Vsa tri sodišča so izhajala iz ugotovitve, da je stanovanje po določbah Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91, 13/93, 9/94 - odl. US, 21/94, 29/95, 23/96, 24/96 - odl. US in 44/96 - odl. US - v nadaljevanju: SZ) odkupila tožnica. Ker SZ imetniku stanovanjske pravice, ki je pravico do odkupa prenesel na drugo osebo, pa ta oseba umre, še preden je stanovanje odkupila, ne prepoveduje, da sam uveljavlja pravico do odkupa, to ni razlog za ničnost kupoprodajne pogodbe; ta pogodba pa tudi ni bila razveljavljena niti ne teče postopek za njeno razveljavitev. Na podlagi tega so sodišča sklenila, da je tožnica lastnica stanovanja in da ima zato pravico razpolagati z njim.

5.Ker očitno ne gre za kršitev ustavnih pravic, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude in sodnik Franc Testen ter sodnica dr. Dragica Wedam - Lukić.

Predsednik senata

dr. Lojze Ude