- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSM Sodba I Cp 341/2026
ECLI:SI:VSMB:2026:I.CP.341.2026 Civilni oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Glede na zakonsko podlago za priznanje preživnine razvezanemu zakoncu oziroma pogoje, na podlagi katerih lahko pravica do preživnine preneha, sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje sicer zmotno uporabilo materialno pravo s tem, ko je med dohodke toženke štelo varstveni dodatek, slednje pa na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje ni vplivalo.
Zakon o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre) v 2. členu določa, da sta denarna socialna pomoč in varstveni dodatek socialno varstvena prejemka, namenjena tistim posameznikom, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati.
Izrek
I.Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
II.Tožena stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.
Obrazložitev
1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo preživnino, ki je bila določena s sodno poravnavo P 151/2016 z dne 16. 2. 2017 (I. točka izreka). Nadalje je odločilo, da je tožena stranka (v nadaljevanju toženka) dolžna povrniti tožeči stranki (v nadaljevanju tožniku) stroške pravdnega postopka, o višini katerih bo odločeno po pravnomočni odločitvi o glavni stvari (II. točka izreka).
2.Zoper sprejeto odločitev se pritožuje toženka, ki se z odločitvijo sodišča prve stopnje ne strinja. Meni, da je sodišče prve stopnje med dohodke toženke neutemeljeno upoštevalo varstveni dodatek, ki ga prejema. V letu 2024 je imela toženka mesečni dohodek 520,34 EUR in v letu 2025 542,45 EUR. Glede na stroške, ki jih priznava sodišče prve stopnje v višini cca 534,00 EUR, se toženka s takšnim dohodkom ne more preživljati. Zraven teh stroškov pa ima toženka tudi druge stroške, prav tako ji ni mogoče očitati, da so stroški za telefon in internet nesorazmerni stroški. V kolikor bi se namreč toženka lahko preživljala s svojimi dohodki, ne bi bila upravičena do varstvenega dodatka, samostojna socialnovarstvena pravica, namenjena tistim, ki si lastne materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne morejo vplivati. Višina varstvenega dodatka je odvisna od lastnega dohodka upravičenca. Edini dohodek toženke je tako invalidska pokojnina ter prejeti letni regres. Nadalje navaja, da v kolikor bo sodišče upoštevalo premoženje, ki ga je toženka pridobila od prodaje nepremičnine, da je do slednjega prišlo šele med postopkom, in sicer pred zadnjim narokom dne 17. 11. 2025, kar je potrebno upoštevati pri porazdelitvi stroškovnega bremena. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne oziroma podredno razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.
3.Pritožba ni utemeljena.
4.Sodišče druge stopnje je izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).
5.V predmetni zadevi je nesporno, da sta pravdni stranki bivša zakonca, ki sta v zadevi Okrožnega sodišča na Ptuju P 151/2016 sklenila sodno poravnavo, s katero sta se dogovorili, da sedanji tožnik toženki plačuje preživnino v mesečnem znesku 50,00 EUR, ki sedaj valorizirana znaša 64,00 EUR. Tožnik je takrat prejemal 1.400,00 EUR plače, toženka pa 266,24 EUR invalidnine, ki je potem valorizirana na dan 2. 3. 2023 znašala 324,55 EUR. Sedaj je toženki priznana invalidska pokojnina v znesku 451,71 EUR oziroma upoštevaje regres v letu 2024, 520,24 EUR, v letu 2025 pa je upravičena do pokojnine v mesečnem znesku 503,70 EUR oziroma upoštevaje letni dodatek za upokojence 542,45 EUR.
6.V skladu s 100. členom DZ je nepreskrbljeni zakonec, ki nima sredstev za preživljanje in brez svoje krivde ni zaposlen, upravičen do preživnine od razvezanega zakonca. Pravica do preživnine, v skladu s 108. členom DZ preneha, če razvezani zakonec, ki jo je prejemal, pridobi premoženje ali svoje dohodke, s katerimi se lahko preživlja, če sklene novo zakonsko zvezo ali če živi v zunajzakonski skupnosti. V skladu s 106. členom DZ pa lahko sodišče na zahtevo upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena, ali če je upravičenec storil kaznivo dejanje zoper zavezanca, otroka ali starša zavezanca.
7.Glede na zakonsko podlago za priznanje preživnine razvezanemu zakoncu oziroma pogoje, na podlagi katerih lahko pravica do preživnine preneha, sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje sicer zmotno uporabilo materialno pravo s tem, ko je med dohodke toženke štelo varstveni dodatek, slednje pa na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje ni vplivalo.
8.Sodišče prve stopnje je zmotno varstveni dodatek štelo v redne prejemke toženke z obrazložitvijo, da sicer res gre za tako imenovani socialni transfer, vendar predstavlja to njen redni mesečni dohodek.
9.Zakon o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre) v 2. členu določa, da sta denarna socialna pomoč in varstveni dodatek socialno varstvena prejemka, namenjena tistim posameznikom, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati. Tretji odstavek 4. člen določa da z varstvenim dodatkom upravičenec zagotavlja sredstva za kritje življenjskih stroškov, ki nastanejo v daljšem časovnem obdobju (stroški z vzdrževanjem stanovanja, nadomeščanjem trajnih potrošnih dobrin ipd.) in niso stroški za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb. V 6. členu citiranega zakona je določeno, da je vsakdo po svojih sposobnostih dolžan skrbeti za dostojno preživetje sebe in svojih družinskih članov. Kdor si ne more preživetja zagotoviti sam z delom, s pravicami iz dela ali zavarovanja, z dohodki iz premoženja in iz drugih virov oziroma z nadomestili ali prejemki po drugih predpisih, ali s pomočjo tistih, ki so ga dolžni preživljati, ali na drug način, določen s tem zakonom, ima pravico do denarne socialne pomoči oz. varstvenega dodatka v višini in pod pogoji, določenimi s tem zakonom in z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Za odločitev o upravičenosti do pravic iz javnih sredstev se zahteva lastna aktivnost pri reševanju svoje socialne problematike, država pa zagotavlja sredstva iz sistema socialnega varstva šele potem, ko posameznik izčrpa vse možnosti za zagotovitev preživetja z lastnimi močmi. Varstveni dodatek je tako denarni dodatek upokojencem, ki izpolnjuje premo7enjski cenzus in katerega pokojnina je ni7eja od osnove za odmero dodatnih pravic oz. dodatek, s katerim se 7e7eivalcem starostne, invalidske, vdovske in dru7einske pokojnine zagotavlja socialna varnost pod dolo0denimi pogoji, med katerimi je tudi dolo0den premo7enjski cenzus. Slednje ka7ee, da je namen varstvenega dodatka socialnovarstveni, za pravice iz socialnega varstva pa velja, da so namenjene prepre0devanju in odpravljanju socialnih stisk in te7eav posameznikov, dru7ein in skupin prebivalstva. Tako se med skupne dohodke 7e7eivalca pokojnine, pri ugotavljanju izpolnjevanja pogoja za pridobitev varstvenega dodatka, med drugimi v61tevajo tudi pre7eivnine, kar pomeni, da pripada pravica do varstvenega dodatka osebi 61ele 0de drugih oblik prihodkov ni.
10.Sodi610de prve stopnje se je v ponovljenem postopku pravilno ukvarjalo s vpra61anjem ali ima to7enka dovolj sredstev in premo7enja za lastno pre7eivanje oz. ali je preskrbljena. Presoja pravnega standarda nepreskrbljenosti razvezanega zakonca po sodni praksi zajema upo61tevanje minimalne socialne varnosti oziroma preskrbljenost.
11.Sodi610de prve stopnje je ugotovilo, da to7enkina pokojnina skupaj z letnim dodatkom v letu 2025 zna1a 542,45 EUR ob sklenitvi sodne poravnave P 51/2016 z dne 16. 2. 2017 je prejemala invalidnino v vi61ini 266,24 EUR, ki je na dan 2. 3. 2023, ko ji je bila odmerjena invalidska pokojnina - valorizirana zna1ala 324, 55 EUR, s tem je med pravdnima strankama nesporno, da je to7enka pridobila dodatna sredstva za pre7eivanje, vpra61anje pa je ali so slednja zadostna.
12.Sodi610de prve stopnje je to7enkine potrebe v grobem ocenilo na 534,00 EUR (21. to0dka obrazlo7eitve). Sodi610de druge stopnje s slednjim sogla1a, saj je to7enkin povzetek mese0dnih stro1kov v vi61ini 700,00 EUR mo0dno pretiran in vsekakor presega nujne stro1ke to7enke, ki jih je sodi610de dol7eno upo61tevati pri dolo0ditvi pre7eivnine razvezanemu zakoncu. Sodna praksa se je tudi 7ee izrekla, da pre7eivinska obveznost do nekdanjega zakonca ni enaka pre7eivninski obveznosti do otrok, ki ima podlago v Ustavi RS (prvi odstavek 54. 0dlen Ustave RS). Pravica zakonca, da zahteva pre7eivanje od nekdanjega zakonca, tako neposrednega temelja v Ustavi RS nima.
13.Glede na navedeno so tako nujne potrebe to7enke pokrite 7ee z njeno pokojnino, ki jo prejema.
14.Pri tem pa je pomembno tudi dejstvo, o 0demer ima sodi610de prve stopnje razloge v 22. to0dki obrazlo7eitve, da je to7enka po razdru7eitvi skupnega premo7enja prejela denarni znesek v vi61ini 33.653,70 EUR (priloga B16). Res je, da je to7enka bila pred tem imetnica stvarnih in obligacijskih pravic, ki tvorijo skupno premo7enje pravdnih strank, vendar pa je 61lo za tako imenovano "mrtvo" premo7enje. Sedaj pa je to premo7enje s prodajo unov0deno in lahko to7enka prejeto kupnino porablja tudi za sprotno pre7eivanje, upo61tevaje, da je njeno stanovanjsko vpra61anje re61eno.
15.Tako je v predmetnem postopku bistveno, da ima to7enka poleg dohodkov, ki ji omogo0dajo pokritje njenih nujnih ugotovljenih 7eivljenjskih potreb, 61e dodatno premo7enje (denarna sredstva), s katerim lahko prosto razpolaga oz. ji bo lahko slu7eilo za zadovoljevanje njenih potreb skozi dalj1e 0dasovno obdobje. Nenazadnje denarna sredstva od kupnine za stanovanje na teko0dem ra0dunu predstavljajo premo7enja po 6. to0dki prvega odstavka 17. 0dlena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev - ZUPJS, ki se upo61teva pri ugotavljanju premo7enjskega stanja to7enke.
16.Glede na obrazlo7eeno, ker so bile ugotovljene okoli610dine iz 108. 0dlena DZ, so podani razlogi za ukinitev pre7eivnine, kot je odločilo sodi610de prve stopnje, zato je sodi610de druge stopnje prito7ebo zavrnilo in potrdilo sodbo sodi610da prve stopnje (353. 0dlen ZPP).
17.Prito7eba se zavzema za druga0dno odlo0ditev glede povra0dila stro1kov postopka. Sodi610de druge stopnje v celoti sogla1a z zaklju0dkom sodi610da prve stopnje, da je to7enka dol7ena povrniti stro1ke to7nika, ki je s svojim zahtevkom v celoti uspel. Za predmetni postopek pa je relevantno dejansko stanje, kakr61no je bilo ugotovljeno na dan zadnje glavne obravnave.
-------------------------------
1VSRS Sodba VIII Ips 250/2017, 5. 5. 20218.
2VSL sodba IV Cp 3465/2026 z dne 13. 9. 2006.
3VSRS II Ips 16/2007 z dne 22. 2. 2007.
4VSL Sodba IV Cp 2236/2018 z dne 6. 12. 2018.
5VSRS II Ips 18/2007 z dne 28. 3. 2007.
6VSRS VIII Ips 250/2017 z dne 5. 5. 2018.
RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 100, 106, 108 Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno varstvenih prejemkih (2018) - ZSVarPre-F - člen 2, 4, 4/3, 6 Zakon o spremembi in dopolnitvi Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (2016) - ZUPJS-F - člen 17, 17/1, 17/1-6
Pridruženi dokumenti:*
*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.