Jedro

Pravilnosti in zakonitosti odločbe, ki predstavlja izvršilni naslov, po določbi prvega odstavka 292. člena ZUP v postopku izvršbe ni mogoče izpodbijati.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom o dovolitvi izvršbe je bilo ugotovljeno, da je postala odločba gradbenega inšpektorja št. 06122-2542/2019/11 z dne 2. 12. 2019, s katero je bilo tožnici naloženo, da mora do 1. 6. 2020 na svoje stroške odstraniti kovinsko nadstrešnico za potrebe gostinskega vrta tlorisne površine 26,70 m2, ki jo je postavila po sanaciji talne terase v avgustu 2018 pred gostinskim lokalom X. na zemljišču v katastrski občini ... na parcelah 1306/43 in 1306/45 brez gradbenega dovoljenja, izvršljiva dne 4. 8. 2020 (1. točka izreka). Z 2. točko izreka je bilo tožnici naloženo, da na lastne stroške odstrani objekt iz 1. točke izreka v naknadnem roku do 1. 2. 2021, zemljišče in fasado poslovno stanovanjskega objekta pa vzpostavi v prejšnje stanje (2. točka izreka). Po poteku tega roka bo izvršbo opravil pooblaščeni izvajalec del, o čemer bo tožnica obveščena (3. točka izreka).

2.Iz obrazložitve izhaja, da je gradbena inšpektorica dne 2. 12. 2019 izdala odločbo št. 06122-2542/2019/11, ki predstavlja izvršilni naslov v predmetni zadevi. Ugotovljeno je bilo, da je postala ta odločba glede na način vročitve in glede na zakonsko določene omejitve teka rokov v času razglašene epidemije izvršljiva 4. 8. 2020. Dne 10. 7. 2020 in 12. 8. 2020 je bil opravljen ogled gradbenega inšpektorja, pri katerem je bilo ugotovljeno, da predmetni objekt ni niti legaliziran niti odstranjen, zato je bil v skladu z določbo 297. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) izdan predmetni sklep.

3.Tožnica je zoper ta sklep vložila pritožbo, ki jo je Ministrstvo za okolje in prostor kot neutemeljeno zavrnilo. Iz obrazložitve drugostopne odločbe izhaja, da za konkretni izvršilni naslov, ki je bil tožnici vročen 7. 1. 2020, velja, da pritožba zoper njega ne zadrži njegove izvršitve. Po ugotovitvi, da je odločba postala izvršljiva 4. 8. 2020, gradbeni inšpektor pa je z ogledom na terenu 12. 8. 2020 ugotovil, da inšpekcijska odločba ni bila realizirana, je prvostopni organ s sklepom o dovolitvi izvršbe pravilno določil tožnici naknadni rok za odstranitev objekta in ji v 3. točki izreka določil način izvršbe, in sicer, da bo, če inšpekcijska zavezanka naloženega ne bo izpolnila, to dejanje izvedel pooblaščeni izvajalec.

4.Drugostopni organ še dodaja, da je predmet sklepa o dovolitvi izvršbe na podlagi določb ZUP le izvršljivost in določitev načina izvršbe inšpekcijske odločbe. S tem torej ni pravnega temelja za poseg v izvršljivo odločbo. Upravni organ druge stopnje zato pritožbenih navedb in ugovorov, ki se nanašajo na inšpekcijsko odločitev, pri odločanju o pritožbi zoper sklep o dovolitvi izvršbe, ne more upoštevati. Glede na navedeno je drugostopni organ pritožbo kot neutemeljeno zavrnil.

5.Zoper zgoraj navedeno odločitev je tožnica vložila tožbo v upravnem sporu. Navaja, da je bila nadstrešnica narejena in postavljena že v letu 2009 in isti gradbeni inšpektor je že obravnaval prijavo zoper tožnico zaradi nepravilnosti pri postavitvi nadstrešnice. Dne 21. 2. 2013 je bila tako že izdana odločba, da je tožnica dolžna nadstrešnico odstraniti, vendar pa je bilo nato v pritožbenem postopku ugotovljeno, da ni bilo v zvezi s postavitvijo nadstrešnice nobenih nepravilnosti, zato je Ministrstvo za okolje in prostor dne 10. 11. 2014 postopek ustavilo. V letu 2018 je Občina Slovenska Bistrica izvajala sanacijo talne plošče, na kateri stoji nadstrešnica, ki je bila predmet inšpekcijskega nadzora. Po sanaciji talne plošče je bila nadstrešnica, ki je bila pred tem zgolj odmaknjena, postavljena nazaj na isto mesto, pri čemer je bila prebarvana in zamenjana streha, saj je zaradi starosti puščala.

6.V nadaljevanju tožba povzema odločitev Ministrstva za okolje in prostor v odločbi, št. 0612-4/2020/5 z dne 19. 1. 2021, ta pa se nanaša na odločitev organa druge stopnje o pritožbi tožnice zoper odločbo, št. 06122-2542/2019/11 z dne 2. 12. 2019, to pa je odločba, ki predstavlja izvršilni naslov v predmetni zadevi. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo (pravilno sklep) št. 06122-2542/2019/19 z dne 12. 8. 2020 odpravi in postopek ustavi, priglaša pa tudi stroške tega upravnega spora.

7.Pri svojih stališčih je tožeča stranka vztrajala tudi v vloženi pripravljalni vlogi, v kateri še dodatno pojasnjuje razloge za postavitev nadstrešnice. Sklicuje se tudi na prepoved ponovnega odločanja v pravnomočno odločeni zadevi.

8.Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravni spis.

9.Tožba ni utemeljena.

10.V zadevi je bila 4. 6. 2023 opravljena glavna obravnava, na katero tožena stranka ni pristopila, zato jo je sodišče opravilo v njeni odsotnosti1. V dokaznem postopku je vpogledalo vse listine, ki jih je predložila tožeča stranka, in listine upravnega spisa ter odločilo, da tožba ni utemeljena.

11.Predmet presoje v tej zadevi je sklep o dovolitvi izvršbe zaradi izvršitve izvršljive odločbe gradbenega inšpektorja št. 06122-2542/2019/11 z dne 2. 12. 2019, s katero je bilo tožnici naloženo, da ustavi gradnjo in odstrani zgoraj navedeno nadstrešnico, ter objekt in zemljišče vzpostavi v prejšnje stanje. Odločba, ki predstavlja izvršilni naslov, je bila izdana kot inšpekcijski ukrep pri nelegalni gradnji po 82. členu v času izdaje odločbe veljavnega Gradbenega zakona (v nadaljevanju GZ), ki se je uporabljal tudi v času izdaje sklepa o izvršbi2.

12.Prisilna izvršba tovrstnih inšpekcijskih ukrepov, se je v času izdaje izpodbijanega sklepa opravljala po določbah GZ (89. in 90. člen) in ZUP. Slednji v prvem odstavku 292. člena določa, da je zoper sklepe v upravnem izvršilnem postopku dovoljena pritožba, ki se nanaša na samo izvršbo, z njo ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje.

13.Pritožba zoper odločbo inšpektorja ne zadrži njene izvršitve3 (30. člen Zakona o inšpekcijskem nadzoru - v nadaljevanju ZIN). To pomeni, da takšna odločba postane izvršljiva, ko se vroči stranki (3. točka drugega odstavka 224. člena ZUP) in s pretekom roka za opravo naloženega dejanja (četrti odstavek 224. člena ZUP). Navedeno pomeni, da so zakonski pogoji za začetek izvršbe izpolnjeni, preden je odločitev o izvršilnem naslovu dokončna in pravnomočna. V konkretni zadevi je odločba, ki predstavlja izvršilni naslov, sicer postala dokončna (pritožba zoper prvostopno odločbo je bila zavrnjena), ker pa je bil zoper njo sprožen upravni spor, še ni pravnomočna. Navedeno pa glede na zgoraj citirano zakonsko podlago na odločitev o izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe ne vpliva.

14.Sodišče ugotavlja, da je bil sklep o izvršbi izdan na podlagi izvršljivega izvršilnega naslova, čemur tožeča stranka niti ne nasprotuje, navaja pa številne trditve, ki se vse nanašajo na pravilnost in zakonitost odločbe, ki predstavlja izvršilni naslov v tej zadevi, in česar po citirani določbi prvega odstavka 292. člena ZUP v postopku izvršbe ni mogoče izpodbijati. Po obrazloženem so v tem postopku vse tožničine navedbe v zvezi z okoliščinami postavitve predmetnega nadstreška neupoštevne. To velja tudi za njeno navedbo, da je gradbeni inšpektor zoper njo že vodil inšpekcijski postopek, ki pa je bil nato ustavljen. K temu sodišče dodaja, da s sklepom ustavljen (inšpekcijski) postopek ne pomeni, da je bilo v zadevi vsebinsko pravnomočno odločeno (res iudicata). Z ustavitvijo postopka namreč med strankami ni nastalo nobeno pravno razmerje, zato je mogoče o tej stvari postopek ponovno začeti4.

15.Sodišče v upravnem sporu presoja pravilnost in zakonitost izpodbijanega akta glede na stanje zadeve v trenutku, ko je bil ta akt izdan. Glede na to, da pritožba zoper zgoraj navedeni izvršilni naslov upoštevajoč določbo 30. člena ZIN ne zadrži njegove izvršitve in glede na to, da je 4. 8. 2020 potekel rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti, gradbeni inšpektor pa je z ogledom na kraju samem dne 12. 8. 2020 ugotovil, da inšpekcijski ukrep še ni bil realiziran, je prvostopni organ utemeljeno izdal sklep o izvršbi. Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

16.Tožeča stranka je zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je sodišče tožbo zavrnilo, mora torej tožeča stranka sama nositi svoje stroške, zato je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.

-------------------------------

1Če toženec na pride na glavno obravnavo, se ta kljub temu opravi (drugi odstavek 58. člena ZUS-1).

2GZ se je uporabljal od 1. 6. 2018 do 31. 5. 2022, ko se je začel uporabljati GZ-1.

3… če ni s posebnim zakonom drugače določeno, kar pa v konkretni zadevi ni.

4V konkretni zadevi pa so se tudi dejanske okoliščine spremenile, saj je bila nadstrešnica zaradi obnove tal odstranjena, nato vrnjena, zamenjana je bila streha ...

5Gradbeni inšpektor je bil na ogledu že 10. 7. 2020, ko pa rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti še ni potekel, zato je za predmetno odločitev relevantna njegova ugotovitev o neizpolnitvi naloženega z dne 12. 8. 2020.

Zveza: