Jedro

Tožnica je s tem, ko je uporabila informativni izračun in zahtevek za spremembo police kot pravi listini, to je kot da bi jo podpisal zavarovanec B.B., čeprav je vedela, da teh dokumentov zavarovanec ni podpisal ter ju predložila toženi stranki, zato da bi prišlo na polici do spremembe premijskega razreda, ki so se pri pregledu police izkazali kot neustrezni in do ukinitve popusta na brezškodno dogajanje ter s tem do rešitve reklamacije, kršila delovne obveznosti. Obenem so podani znaki kaznivega dejanja ponarejanja listin po 251. členu KZ-1. Tožena stranka je dokazala, da je obstajal utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 1. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

II. Stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 15. 10. 2014 in napotitve na čakanje na delo, ter za ugotovitev, da pogodba o zaposlitvi z aneksi še traja, zato je tožena stranka dolžna tožnico pozvati nazaj na delo, ji priznati delovno dobo, jo prijaviti v zavarovanje za vpis v matično evidenco in ji plačati ustrezno nadomestilo plače (zmanjšano za davke in prispevke). Zavrnilo je tudi podredni zahtevek za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi. Odločilo je, da tožnica sama krije svoje stroške postopka in da je tožena stranka dolžna plačati pričnino v znesku 11,20 EUR.

2. Zoper navedeno sodbo, razen zoper odločitev o pričnini, se pritožuje tožnica zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da ni razumljivo, zakaj tožena stranka pri izvedbi ustnega zagovora ni upoštevala dejstva, da je bila tožnica v bolniškem staležu. Tožena stranka ni želela tožnici zagotoviti zagovora in je ravnala v nasprotju z določbo 85. člena Zakona o delovnih razmerjih. Tožnica meni, da očitana kršitev nima vseh znakov kaznivega dejanja ponarejanja listine iz 251. člena Kazenskega zakonika. Nasprotuje ugotovitvam v zvezi s ponareditvijo listine, ki jih je sodišče oprlo na izpovedbo A.A. Med strankama ni sporno, da tožnica ni ponaredila podpisa na zahtevku za spremembo police. Obe stranki sta se strinjali, da je bil podpis na polici ponarejen. Stranki B.B. tožnica ni dala podpisati novega obračuna in zahtevka za spremembo police zaradi zamujene reklamacije. Predložila je le nepodpisan obrazec in nov obračun police glede na zahtevo, ni pa ponarejene listine uporabile kot prave. Sodišče bi moralo verjeti izpovedbi tožnice, da je prazen obrazec predloga za spremembo police podpisal B.B. in da zaradi prepozne reklamacije ni uporabila vnaprej podpisanega obrazca za spremembo police. Vztraja, da ni podan odpovedni razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zahteva povračilo stroškov postopka s pritožbo.

3. Tožena stranka je vložila odgovor na pritožbo, v katerem je prerekala navedbe tožnice v pritožbi in predlagala njeno zavrnitev. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka iz drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP) in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo.

6. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da tožena stranka tožnici ni omogočila zagovora skladno z Zakonom o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/2013 - ZDR-1). ZDR-1 v drugem odstavku 85. člena določa, da mora delodajalec pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi delavcu omogočiti zagovor. Tožnica je bila pravilno vabljena na zagovor dne 14. 10. 2014. Res je bila tožnica v času predvidenega zagovora na bolniškem staležu, vendar vsak bolniški stalež še ne pomeni opravičljive odsotnosti delavca oziroma razloga za preložitev zagovora. Delavec mora predložiti potrdilo zdravnika, iz katerega izhaja, da mu zdravstvene težave onemogočajo udeležbo na zagovoru, takega potrdila pa tožnica ni predložila. Iz predloženega potrdila izhaja le, da je tožnica upravičeno zadržana z dela, ne pa tudi, da se zagovora ne more udeležiti. Pravilno je tudi ugotovilo sodišče prve stopnje, da bi tožnica lahko podala pisni zagovor, saj zakon ne predpisuje, da mora biti zagovor le usten. Pritožbeno sodišče ob tem opozarja tudi na stališče Vrhovnega sodišča RS o tem, da je lahko tudi potek roka za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, do katerega bi prišlo v primeru preložitve zagovora, razlog, zaradi katerega od delodajalca ni utemeljeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor (glej npr. sklep Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips 36/2012 z dne 7. 1. 2013). Glede na navedeno je bil tožnici omogočen zagovor skladno z zakonom.

7. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka, v okviru katerega je izvedlo vse bistvene dokaze (glede pravilnosti dokazne ocene izvedenih dokazov pritožbeno sodišče nima pomislekov), ugotovilo vsa pravno odločilna dejstva in utemeljeno zaključilo, da tožbeni zahtevek tožnice ni utemeljen. Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je tožnica kršitev, ki ji je bila očitana v izpodbijani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, dejansko storila in da ji je tožena stranka utemeljeno podala izpodbijano izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Iz izvedenega dokaznega postopka izhaja, da je tožena stranka tožnici izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi zato, ker je ugotovila, da je tožnica s tem, ko je uporabila informativni izračun in zahtevek za spremembo police z dne 21. 8. 2014 kot pravi listini, to je kot da bi jo podpisal zavarovanec B.B., čeprav je vedela, da teh dokumentov zavarovanec ni podpisal, ter ju predložila toženi stranki, zato da bi prišlo na polici do spremembe premijskega razreda pri ... in ..., ki so se pri pregledu police izkazali kot neustrezni in do ukinitve popusta na brezškodno dogajanje ter s tem do rešitve reklamacije, kršila delovne obveznosti, obenem pa so podani znaki kaznivega dejanja ponarejanja listin po 251. členu Kazenskega zakonika (KZ-1, Ur. l. RS, št. 55/2008 in nadalj.). Neutemeljena je pritožbena navedba, da očitana kršitev nima vseh znakov kaznivega dejanja, ker tožnica ni ponaredila podpisa na zahtevku za spremembo police. Zakonski znaki kaznivega dejanja po 251. členu KZ so podani ne le v primeru ponareditve listine oziroma podpisa na njej, temveč tudi v primeru, ko storilec ponarejeno listino uporabi kot pravo. Tožena stranka tožnici ni očitala, da je ponaredila podpis na listini, temveč da ji je predložila listini s ponarejenima podpisoma v obdelavo, čeprav je vedela, katere dokumente je zavarovalec B.B. podpisal in katere ne, torej ju je uporabila kot pravi, s čimer je izpolnila zakonske znake navedenega kaznivega dejanja. Poleg tega je sodišče ugotovilo (enako, kot je ugotovila sicer že tožena stranka), da s tožnico zaradi navedenega ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja niti do izteka odpovednega roka. Na podlagi navedenega je utemeljeno zaključilo, da je tožena stranka tožnici izpodbijano izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi podala iz razloga, navedenega v 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 in da je bil za zakonitost te izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi podan tudi pogoj iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1. 8. Pritožbeno sodišče soglaša z zaključki sodišča prve stopnje, ki izhajajo iz podrobne obrazložitve izpodbijane sodbe in se v izogib ponavljanju nanje le sklicuje, v nadaljevanju pa odgovarja le na pritožbene navedbe tožnice. Pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče upoštevati, da ji je bila reklamacija posredovana po izteku 30-dnevnega roka, ne vpliva na ugotovljeno kršitev, da je tožnica informativni izračun in zahtevek za spremembo police s ponarejenima podpisoma uporabila kot pravi listini. Tožnici bi kot zavarovalni zastopnici moralo biti znano, da je tudi po poteku roka za reklamacijo, dolžna pozvati stranko zaradi odprave pomanjkljivosti v polici in da brez podpisanih dokumentov s strani zavarovanca in njegove seznanitve ni mogoče popraviti že sklenjene police. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da zavarovanec ni podpisal informativnega izračuna in zahtevka za spremembo police z dne 21. 8. 2014. Do takšne ugotovitve je sodišče prve stopnje prišlo na podlagi dokazne ocene izvedenih dokazov, ki jo tožnica v pritožbenem postopku, z navedbo, da bi moralo sodišče verjeti njeni izpovedbi in ne priči A.A., neutemeljeno izpodbija. Pritožbeno sodišče nima nikakršnih pomislekov v pravilnost zaključka sodišča prve stopnje, da se zavarovancu ne sme dati vnaprej v podpis prazen zahtevek za spremembo police. Takšno ravnanje tožnice bi bilo v nasprotju s prakso pri toženi stranki. S tem v zvezi pa je tudi nekonsistentna izpovedba tožnice, saj je najprej povedala, da je imela zahtevo za spremembo police pripravljeno, da jo bo dala v podpis stranki, nato pa je navajala, da je polica brezpredmetna, ker je 30-dnevni rok za reklamacijo že potekel, zato naj bi jo nepodpisano vrnila referentki. Na podlagi izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožnica uporabila listini s ponarejenim podpisom kot pravi, s tem, ko ju je predložila v obdelavo toženi stranki, čeprav je dobro vedela, katere listine je zavarovanec podpisal in katere ne.

9. Nebistvena je pritožbena navedba tožnice glede vsebine zavarovalne police v naslednjem letu in o tem, da toženi stranki v zvezi s spornim ravnanjem ni nastala škoda. To na pravilnost in zakonitost izpodbijane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi nima odločilnega pomena, pri čemer za kršitev delovnih obveznosti po 37. členu ZDR-1 zadošča, da gre za škodljivo ravnanje, ki bi lahko škodovalo poslovnim interesom delodajalca (in ni nujno, da nastane škoda).

10. Ker nista bila podana niti s pritožbo uveljavljana razloga in ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo tožnice zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

11. Pritožbeno sodišče je na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP odločilo o stroških pritožbenega postopka. Ker tožnica s pritožbo ni uspela, v skladu s 154. členom ZPP sama krije svoje pritožbene stroške. Tudi tožena stranka krije stroške odgovora na pritožbo, saj gre v tej zadevi za spor o prenehanju delovnega razmerja, za takšne spore pa peti odstavek 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 2/2004 in nasl. - ZDSS-1) določa, da delodajalec krije svoje stroške postopka ne glede na izid postopka, razen če je delavec z vložitvijo tožbe ali z ravnanjem v postopku zlorabljal procesne pravice.