Jedro

Predlog za izločitev izvedenca je prepozen, v kolikor ni bil podan takoj, ko je stranka za izločitveni razlog izvedela.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog tožnika osebno, ki ga je vložil 17. 6. 2017 in predlog, ki ga je vložil po odvetnici dne 19. 6. 2017 kot prepozna.

2. Proti temu sklepu vlaga pritožbo tožeča stranka po odvetnici in uveljavlja bistvene kršitve določb ZPP in napačno uporabo materialnega prava. Tožeča stranka je podala predlog takoj, ko je bila seznanjena, da je izvedenec sosed A. A. Sodišče je štelo, da je bila s tem seznanjena 12. 4. 2017, ko je bil opravljen ogled. Po stališču ESČP je izvedenec lahko nepristranski po subjektivnem ali objektivnem kriteriju in temu je namenjen institut o izločitvi izvedenca. Izvedenec ne sme biti povezan, da bi to ustvarilo dvom o njegovi nepristranskosti. Športna aktivnost izvedenca s sosedom A. A., kar ne zanika in tudi izvedenec pove v odgovoru 30. 7. 2017, ustvarja upravičen dvom v njegovo objektivnost oziroma njegovo mnenje. Stališče sodišča, da bi tožeča stranka morala to podati takoj, ko je bil seznanjen s to okoliščino, onemogoča tožeči stranki, da s predlogom uspe. Če bi podala predlog takoj, pa bi sodišče reklo, da še ni podal mnenja in da ni mogoče dvomiti v njegovo verodostojnost samo zaradi okoliščine, da je s sosedom igral namizni tenis. Tako tožeča stranka ne more nikoli uspeti. Izvedeniško mnenje je nepopolno, pomanjkljivo in terja številne dopolnitve, kar kaže na interesno povezavo, ki ga prikriva mnenje.

3. Na vročeno pritožbo tožena stranka ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje pravilno opozarja, da sta bila oba predloga za izločitev izvedenca B. B., prepozna. Predloga sta bila vložena 17. 6. 2017 in 19. 6. 2017. Tožeča stranka pa ne prereka v izpodbijanem sklepu ugotovljenega dejstva, da je izvedenec na ogledu nepremičnine (12. 4. 2017) tožniku izjavil, da je prijatelj s sosedom, s katerim občasno igra namizni tenis.

6. Rok za vložitev predloga za izločitev izvedenca je določen v določbi 247. člena ZPP. Stranka mora ta predlog podati takoj, ko izve, da je podan razlog za izločitev, najpozneje pa do začetka dokazovanja z izvedencem. V konkretni zadevi je izvedenec bil postavljen s sklepom, nato pa je pričel opravljati svoje izvedeniško delo in opravil po nalogu sodišča ogled in tedaj je povedal, da pozna soseda. Tožeča stranka ni podala predloga za izločitev vse do prejema izvedeniškega mnenja. Sodišče prve stopnje je izvedeniško mnenje in sklep o odmeri izvedenine z dne 30. 5. 2017 poslalo obema pravdnima strankama in to je pritožnik prejel 2. 6. 2017 (vročilnica pripeta k listovni številki 698).

7. Zadnji odstavek 247. člena ZPP določa, da če izve stranka za razlog izločitve potem, ko je izvedenec že opravil izvedeniško delo in zaradi tega ugovarja zoper izvedeniško delo, ravna sodišče kakor bi bila izločitev izvedenca zahtevana, preden je izvedenec opravil delo. Ta preizkus pokaže, da je sodišče prve stopnje štelo, da bi predlog za izločitev moral biti podan takoj, ko je znan razlog, za katerega meni, da predstavlja predlog za izločitev izvedenca. Tako pa je bil predlog vložen prepozno, saj je tožeča stranka prejela izvedeniško mnenje 2. 6. 2017, za razlog za izločitev je izvedel 12. 4. 2017, prvi predlog za izločitev pa je vložila 17. 6. 2017. 8. Pritožba še graja vsebino izvedeniškega mnenja. Sodišče prve stopnje je pravilno opozorilo, da nezadovoljstvo z vsebino izvedeniškega mnenja ne more predstavljati razloga za izločitev izvedenca. Gre za ustaljeno sodno prakso in komentarjem pravne teorije, kar vse citira sodišče prve stopnje v opombi izpodbijanega sklepa pod številko 1. 9. Sodišče prve stopnje je opremilo sklep s pravnim poukom, da je pritožba dopustna. Pritožbeno sodišče jo je tudi obravnavalo, kljub temu, da ni posebne pritožbi proti zavrnitvi predloga za izločitev izvedenca (peti odstavek 247. člena ZPP). V konkretnem primeru gre za zavrženje predloga, zato jo je pritožbeno sodišče obravnavalo.

10. V spisu je še pritožba tožeče stranke proti sklepu sodišča prve stopnje o odmeri izvedenine z dne 30. 5. 2017. Pritožbeno sodišče te pritožbe ni obravnavalo, ker mu ni bila predložena in ker je na sklepu klavzula pravnomočnosti 16. 10. 2017. Zato bo sodišče prve stopnje v nadaljevanju moralo ugotoviti, ali je ta pritožba smiselni predlog za odpravo klavzule pravnomočnosti, o čemer odloča sodišče prve stopnje oziroma o pravočasnosti pritožbe. Če je pritožba pravočasna in bo klavzula pravnomočnosti odpravljena, tedaj naj sodišče prve stopnje predloži pritožbenemu sodišču v odločanje pritožbo proti sklepu z dne 30. 5. 2017. 11. Ker je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, kar so v tem primeru določbe ZPP in ker ni zagrešilo nobene absolutne bistvene kršitve določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti in tudi ne smiselno uveljavljane 8. točke drugega odstavka 393. člena ZPP, je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje. Z izpodbijanim sklepom tako niso bile kršene tožnikove temeljne pravice, saj ni pravočasno podal predloga, ki ga sicer ima po 247. členu ZPP. Če zakon določa prekluzivne roke, tedaj nepravočasni predlog povzroči zavrženje prepoznega predloga. Ta institut tako ne pomeni kršitve človekovih pravic, ampak terja od stranke, da zaradi načela ekonomičnosti postopka, uveljavljajo svoje pravice pravočasno.