Jedro

Ker so vsi roki po ZPP, ki jih v zvezi s povrnitvijo stroškov določa ZPP zakonski, jih sodišče ne more podaljševati; posledica poteka prekluzivnega roka pa je izguba pravice stranke, ki zahteva povrnitev stroškov.

Izrek

Pritožbi se deloma ugodi in se izpodbijani sklep o stroških s p r e m e n i tako, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki plačati 25.563,00 SIT pravdnih stroškov v 15 dneh po pravnomočnosti, pod izvršbo.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti 66.000,00 SIT pravdnih stroškov, v 15. dneh po pravnomočnosti sklepa, pod izvršbo. V obrazložitvi je pojasnilo, da je tožnica tožbo umaknila, zato je na podlagi 158/1 člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP dolžna povrniti nasprotni stranki pravdne stroške. Te predstavljajo 300 točk Odvetniške tarife - OT nagrade za odgovor na tožbo, ki jih je toženec uveljavljal že takoj na začetku postopka in 300 točk nagrade po OT za sestavo prve pripravljalne vloge, ki jih je uveljavljal z vložitvijo stroškovnika po prejemu sklepa o ustavitvi postopka.

Zoper tak sklep se je pritožila tožnica in navedla, da stroškov spričo svojega šibkega premoženjskega stanja ne zmore plačati, ter smiselno, da toženec zahteve za vračilo stroškov ni pravočasno vložil. Pritožba je deloma utemeljena.

Tožnica je tožbo umaknila na naroku dne 5.4.2006, na katerem je bil toženec prisoten, njegov pooblaščenec pa nanj pravilno povabljen. Toženec se je z umikom tožbe strinjal, ni pa pred zaključkom glavne obravnave zahteval povrnitve vseh stroškov, ki so mu nastali v postopku, na kar utemeljeno opozarja tožeča stranka v pritožbi. V 3. odstavku 163. člena ZPP je določeno, da mora stranka povrnitev stroškov zahtevati najpozneje do konca obravnave, ki je bila pred odločitvijo o stroških. Tožena stranka pa je pravočasno zahtevala le 500 točk nagrade po OT, ki jih je imela s sestavo odgovora na tožbo, saj je povrnitev teh stroškov uveljavljala že v sami vlogi in jih tudi določno opredelila, medtem, ko stroškovni zahtevek za povrnitev nagrade za sestavo pripravljalne vloge ni bil pravočasno vložen. Te stroške je namreč zahtevala šele po prejemu sklepa o ustavitvi postopka in ne že na glavni obravnavi, na kateri je privolila v umik tožbe. Ker ima toženec v tem postopku strokovnega pooblaščenca, ki je bil na glavno obravnavo pravilno povabljen, ni mogoče govoriti o tem, da gre za prava neuko stranko, in za sodišče ni obstajala dolžnost, da toženca pouči o njegovi pravici zahtevati povračilo pravdnih stroškov. Po 12. členu ZPP je taka dolžnost sodišča določena le za stranko, ki nima pooblaščenca, če se ugotovi, da iz nevednosti ne uporablja procesnih pravic, ki jih ima po ZPP. Ker pa so vsi roki po ZPP, ki jih v zvezi s povrnitvijo stroškov določa ZPP zakonski, jih sodišče ne more podaljševati; posledica poteka prekluzivnega roka pa je izguba pravice stranke, ki zahteva povrnitev stroškov. Ob upoštevanju, da je toženec pravočasno zahteval le povrnitev stroškov, ki so mu nastali s sestavo odgovora na tožbo, je treba ob pravilni uporabi določbe 163. člena ZPP in na podlagi njegove zahteve z dne 9.9.1996 ter določil OT, ki je veljala v času opravljene storitve Ur. list RS št. 7/95) ugotoviti, da je upravičen le do povrnitve stroškov v višini 25.563,00 SIT. Glede povrnitve ostalih stroškov, pa je toženec zahtevek za povrnitev vložil po izteku zakonskega roka, ko bi tak zahtevek še lahko vložil in je zato izgubil pravico do njihove povrnitve.

Višje sodišče je pritožbi tožeče stranke deloma ugodilo in izpodbijani sklep o stroških spremenilo tako, da je tožeča stranka dolžna povrniti tožencu le tiste pravdne stroške, povrnitev katerih je pravočasno zahteval in je višji stroškovni zahtevek tožene stranke zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP).