Jedro

Razširitev izvršilnega postopka z dodatnim sredstvom izvršbe (rubež in prodaja nepremičnine) tudi proti dolžnici K.M. se pokaže kot potrebna, saj po že opravljenih izvršilnih dejanjih v izvršilni zadevi 1194 Ig 451/1999 ni bilo pričakovane realizacije dovoljene izvršbe. Zato so ob izdaji izpodbijanega sklepa vsekakor obstajali pogoji za dovolitev izvršbe tudi proti dolžnici z novim sredstvom izvršbe (rubež in prodaja nepremičnine), saj na podlagi izvršbe na premičnine upnik očitno ne bo poplačan, ker je izvršba ustavljena.

Upnik v pritožbi ne navaja, da se je vrednost nepremičnine po opravljeni cenitvi precej spremenila, prav tako predlogu za ponovno cenitev ni predložil mnenja sodnega cenilca o novi tržni vrednosti nepremičnine, zato njegov predlog na podlagi določila 4. odstavka 178. člena ZIZ ni utemeljen.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se izpodbijani sklep potrdi.

Upnik in dolžnik, ki sta v pritožbenem postopku propadla, nosita stroške pritožbenega postopka sama.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor dolžnice zoper novo izvršilno sredstvo kot neutemeljen in ugotovilo, da znaša vrednost dolžničine ¼ nepremičnine parc. št. 317/22 in 2311, vl. št. 2510 k.o. X v naravi četrtina stanovanjske hiše s pripadajočim zemljiščem 13.983,48 EUR.

Zoper sklep vlagata pritožbo tako upnik kot dolžnica.

Dolžnica izpodbija odločitev v prvem odstavku sklepa, s katero je bil njen ugovor zavrnjen. Tudi v pritožbi vztraja, da je bil upnik v tej zadevi že poplačan in pritožbenemu sodišču predlaga, da vpogleda v spis Ig 451/1999, iz katerega sledi, da je bilo zarubljeno premično premoženje v skupni vrednosti 2.000.000,00 SIT (osebni avto znamke Mazda, računalnik, tiskalnik, tipkovnica, miška, ISND modem, televizija Gorenje, SAT sprejemnik, videorekorder, ratan garnitura, jedilna miza, daljinski telefonski aparat). Sklep o ustavitvi izvršbe do danes ni bil vročen odvetnici L. Tudi zarubljene premične stvari dolžniku niso bile vrnjene, kar vse kaže na to, da se je iz teh predmetov upnik očitno že poplačal, zato dolžnica upniku ne dolguje ničesar več in predlaga, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Upnik izpodbija drugi odstavek sklepa, ki se nanaša na ugotovitev vrednosti nepremičnine. V obrazložitvi navaja, da si ni predstavljal, da valorizirani znesek 3.000.000,00 SIT predstavlja samo 14.000,00 EUR na dan izdaje sklepa sodišča, zato oporeka vrednosti nepremičnine in predlaga novo cenitev.

Pritožbi nista utemeljeni.

O pritožbi dolžnice: Iz podatkov v spisu sledi, da je sodišče dovolilo izvršbo v predmetni zadevi na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani P 27/2006 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 21/2007, na podlagi katerih je dolžnica dolžna dopustiti, da upnik poplača terjatev do B.K. v višini 11.865,45 EUR s 6 % mesečnimi obrestmi od 1.11.1998 dalje do plačila iz njene ¼ nepremičnin, vpisanih v vl. št. 1510 k.o. X ter plača upniku 1.752,84 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29.7.2007 dalje. Tudi v pritožbenem postopku dolžnica vztraja, da je bila terjatev, ki je predmet tega izvršilnega postopka, že poplačana v izvršilnem postopku pod opr. št. Ig 451/1999 z rubežem premičnih stvari. Trditev o poplačilu upnika se po vpogledu v spis opr. št. 1194 Ig 451/1999 pokaže kot protispisna, saj je bila izvršba na premičnine ustavljena, še predno so bile premičnine na dražbi prodane in upnik poplačan. Razširitev izvršilnega postopka z dodatnim sredstvom izvršbe (rubež in prodaja nepremičnine) tudi proti dolžnici K.M. pa se pokaže kot potrebna, saj po že opravljenih izvršilnih dejanjih v izvršilni zadevi 1194 Ig 451/1999 ni bilo pričakovane realizacije dovoljene izvršbe. Zato so ob izdaji izpodbijanega sklepa vsekakor obstajali pogoji za dovolitev izvršbe tudi proti dolžnici z novim sredstvom izvršbe (rubež in prodaja nepremičnine), saj na podlagi izvršbe na premičnine upnik očitno ne bo poplačan, ker je izvršba ustavljena.

O pritožbi upnika: Upnik je v obvestilu sodišču z dne 9.12.2009 predlagal, da se v tej izvršilni zadevi uporabi cenitev nepremičnine, ki je bila opravljena že v zadevi opr. št. In 19/2000 in 31.12.2009 ponovno podal soglasje za uporabo cenitve tudi v tem izvršilnem postopku. V pritožbi ne navaja, da se je vrednost nepremičnine po opravljeni cenitvi precej spremenila, prav tako predlogu za ponovno cenitev ni predložil mnenja sodnega cenilca o novi tržni vrednosti nepremičnine, zato njegov predlog na podlagi določila 4. odstavka 178. člena ZIZ ni utemeljen in ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo.

Glede na vse navedeno niso podani pritožbeni razlogi, ki sta jih uveljavljala pritožnika v svojih pritožbah, prav tako tudi ne kršitve, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti, zato so pritožbe upnika in dolžnika neutemeljene in jih je pritožbeno sodišče zavrnilo ter izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Pritožnika, ki sta v pritožbenem postopku propadla, nosita stroške pritožbenega postopka sama (165. člen ZPP v zvezi s 154. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).