Jedro

Sklepa, s katerim mu je sodišče naložilo, da založi predujem za stroške izvršilnega postopka, upnik ne more uspešno izpodbijati iz razloga, ker meni, da izvršba na premičnine ne bo uspešna. Sodišče višino predujma določi na podlagi lastne ocene o višini stroškov, ki bodo predvidoma nastali z opravo dejanja izvršbe.

Izrek

1. Pritožbi z dne 11.10.2000 se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje z dne 22.09.2000 v 2. točki izreka razveljavi. 2. Pritožbi z dne 13.06.2000 se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje z dne 29.05.2000 v izpodbijanem delu (2. točki izreka) spremeni tako, da se upniku naloži, da založi predujem v znesku 66.000,00 SIT. 3. Dolžnik je dolžan upniku v roku 8 dni povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 5.824,78 SIT.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 29.05.2000 za izvršiteljico določilo T. K.-T. iz L... (1. točka izreka) in upniku naložilo, da v osmih dneh založi predujem v znesku 90.000,00 SIT (2. točka izreka). Upnik je z vlogo z dne 13.06.2000 sodišču predlagal, da določi dodaten rok in nižji znesek predujma. V primeru, da predlogu ne bo ugodilo, pa naj navedeno vlogo obravnava kot pritožbo zoper sklep z dne 29.05.2000. Iz vsebine upnikove vloge je razvidno, da se pritožuje le zoper 2. točko izreka navedenega sklepa, s katero mu je bilo naloženo plačilo predujma v višini 90.000,00 SIT. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 22.09.2000 odločilo, da se upniku podaljša rok določen s sklepom z dne 29.05.2000 na trideset dni od prejema sklepa (1. točka izreka). Upnikov predlog za znižanje predujma pa je zavrnilo (2. točka izreka). Zoper sklep z dne 22.09.2000 se je upnik pravočasno pritožil zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Ponovil je navedbe, ki jih je podal v vlogi z dne 13.06.2000 o tem, da dolžnik očitno ne posluje in je zato znesek predujma nerazumljivo visok. Ponovno je povdaril, da bi mu sodišče lahko naložilo le plačilo predujma za eventualni rubež, vsa ostala izvršilna dejanja pa so že tako malo verjetna, da je zalaganje predujma nesmiselno in bi mu lahko nastala le še dodatna premoženjska škoda. Predlagal je, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da določi nižji znesek predujma in določi rok za plačilo le tega. Priglasil je stroške. Glede na to, da upnik ni navedel v katerem delu izpodbija sklep z dne 22.09.2000 je sodišče druge stopnje izpodbijani sklep preizkusilo v delu, v katerem upnik ni uspel (prim. 1. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP, ki se v izvršilnem postopku smiselno uporablja na podlagi 15. člena ZIZ). Ker je sodišče prve stopnje ugodilo predlogu upnika in v 1. točki izreka sklepa z dne 22.09.2000 podaljšalo rok za založitev predujma, je sodišče druge stopnje preizkusilo izpodbijani sklep le v 2. točki izreka. Pritožba zoper 2. točko izreka sklepa z dne 22.09.2000 je utemeljena. Pritožba zoper 2. točko izreka sklepa z dne 29.05.2000 je delno utemeljena. Upnik je v predlogu za izvršbo predlagal dve izvršilni sredstvi. Po tem, ko je sodišče prve stopnje dne 29.05.2000 s sklepom, ki je postal pravnomočen, ustavilo izvršbo na dolžnikovem računu pri organizaciji za plačilni promet, je v skladu s predlogom upnika nadaljevalo izvršbo z drugim dovoljenim sredstvom izvršbe t.j. rubežem, cenitvijo in prodajo dolžnikovih premičnin. Da pa bi lahko opravilo predlagano in dovoljeno izvršbo je z izpodbijanim sklepom z dne 29.05.2000 upniku naložilo, da založi predujem za stroške za opravo izvršbe in ga pri tem opozorilo, da bo v primeru, da predujma ne založi, izvršbo ustavilo (3. odst. 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Navedenega sklepa, izdanega z namenom, da se izvršba nadaljuje v skladu s predlogom upnika, pa upnik ne more uspešno izpodbijati iz razloga, ker meni, da izvršba na premičnine ne bo uspešna. Upnik bo moral kot gospodar postopka, glede na ugotovitve, ki jih navaja v pritožbi, sam presoditi o smotrnosti založitve predujma in posledično tudi o usodi tega izvršilnega postopka. Glede ugovora v zvezi z višino odmerjenega predujma, pa sodišče druge stopnje upniku pojasnjuje, da je v 11. členu Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (v nadaljevanju Pravilnik) določeno, da sodišče višino predujma določi na podlagi lastne ocene o višini stroškov, ki bodo predvidoma nastali z opravo dejanja izvršbe. Oceno o višini stroškov, ki bodo predvidoma nastali, je sodišče prve stopnje napravilo na podlagi običajnih izvršilnih dejanj, ki se opravijo pri izvršbi na premičnine. Za opravo rubeža je tako predvidelo stroške v višini 100% po tar. št. 1 Pravilnika, kar znaša glede na vrednost predmeta 750 točk. Ceno za opravo dražbe je določilo v višini 100% tar. št. 3 Pravilnika, kar prav tako znaša 750 točk. Predvidelo pa je tudi stroške po tar. št. 11 Pravilnika (seznanitev s spisom, priprava obračuna zamudnih obresti, opravila v zvezi z gotovinskimi ali negotovinskimi sodnimi pologi in prevzem posameznega gotovinskega plačila od dolžnika), ki pa so določeni v fiksnem številu točk. 100% po tar. št. 11 Pravilnika tako znaša 150 točk. Skupaj 1.650 točk, kar ob vrednosti točke 40,00 SIT znaša 66.000,00 SIT. Strošek kilometrine (6. člen Pravilnika) pa je moč obračunati le v dejanski višini in nikakor ne more znašati 24.000,00 SIT. Zato je pritožba upnika glede višine odmerjenega predujma delno utemeljena. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbi upnika z dne 11.10.2000 ugodilo in sklep z dne 22.09.2000 v izpodbijanem delu (2. točki izreka) razveljavilo. Pritožbi z dne 13.06.2000 pa je zaradi napačne odmere predujma delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje z dne 29.05.2000 v izpodbijanem delu (2. točki izreka) spremenilo tako kot je razvidno iz 2. točke izreka tega sklepa. Izrek o stroških pritožbenega postopka pa temelji na 2. odst. 165. člena ZPP in 2. odst. 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Glede na to, da se je upnik pritožil glede višine odmerjenega predujma 90.000,00 SIT, je sodišče druge stopnje navedeni znesek upoštevalo kot osnovo pri odmeri potrebnih pritožbenih stroškov (5. odst. 38. člena ZIZ). Upnik je s pritožbo uspel v višini 26,66 %, saj je bil znesek predujma znižan za 24.000,00 SIT. Zato je sodišče druge stopnje upniku v skladu z veljavno Odvetniško tarifo (v nadaljevanju O.T.) priznalo: za sestavo vloge 53,32 točk (4. odst. tar. št. 21 O.T.) kar ob vrednosti točke 90,00 SIT in obračunanim 19 % DDV znaša 5.710,57 SIT (4.798,80 SIT + 911,77 SIT = 5.710,57 SIT) in administrativne stroške v višini 2% od skupne cene storitve (2. odst. 15. člena O.T.), kar znaša 114,21 SIT. Upnik namreč ni predložil dokazil (računov) iz katerih bi izhajalo, da so mu nastali stroški v dejanski višini 20 točk. Sodišče upniku kot potrebne tudi ni priznalo stroške nagrade odvetniku za razgovor s stranko in proučitev dokumentacije v višini 50 točk, saj so priglašeni stroški že vsebovani v nagradi odvetniku za sestavo pritožbe. Skupni znesek odmerjenih stroškov je razviden iz izreka tega sklepa.