Jedro

Gradbeno dovoljenje načeloma ne izključuje protipravnosti gradbenega posega, glede katerega je bila vložena tožba zaradi motenja posesti. Protipravnost bi bila izključena le v primeru, če bi tožeča stranka, v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, izrecno soglašala s takšnim gradbenim posegom, kot je bil dejansko izveden.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se zato izpodbijani sklep prve stopnje r a z v e l j a v i ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tožbeni zahtevek zaradi motenja posesti, da je tožena stranka dolžna vzpostaviti prejšnje posestno stanje jugozahodnega zidu stavbe in mejnega zidu med parcelama A in B in se ji zato nalaga odstraniti del prizidka na parc. štev. B, ki je prizidan na hišo tožeče stranke, stoječe na parc. štev. A in na mejni zid med parc. štev. A in B. Zahtevek je zavrnilo zato, ker je ugotovilo, da niso podani bistveni elementi motilnega dejanja, in sicer tožnikova posest, samo motilno dejanje ter protipravnost. Tožeča stranka se pritožuje proti navedenemu sklepu prve stopnje in pri tem zatrjuje vse pritožbene razloge. Sodišče prve stopnje je spregledalo tožbene navedbe, da je tožnik imel kap na toženkinem zemljišču in s tem posest dela njenega zemljišča, toženka pa je posegla v ta del zemljišča. Prav tako je bil v mirni posestni svoje hiše in mejnega zidu ter fasade na delu, ki jo omejuje nosilni zid hiše. Tožnik je zahteval odstranitev dela prizidka na tistem delu toženkinega zemljišča, ki ga je tožnik uporabljal zaradi vzdrževanja svoje hiše in za kap. To, da je toženka prislonila, naslonila ali prizidala na tožnikovo hišo prizidek, neposredno pomeni, da je tožniku onemogočila vstop do dela njegove hiše in pri tem tudi zazidala okno v steni njegove hiše. Veljavno gradbeno dovoljenje ne izključuje protipravnosti.

Pritožba je utemeljena.

Iz tožbenih trditev in navedb je mogoče razbrati, da je tožena stranka z gradnjo spornega prizidka tožniku onemogočila dostop do fasade njegove hiše in preprečila odpiranje okna v navedeni fasadi.

Takšne trditve in navedbe so bile tudi, vsaj deloma, potrjene z ugotovitvami na ogledu. Sodišče prve stopnje je zato zmotno ugotovilo posestno stanje pred zatrjevanim motenjem in zato tudi zmotno ocenilo, da toženkin poseg ne predstavlja motenja posesti. Potrebno je tudi poudariti, da gradbeno dovoljenje samo po sebi ne izključuje protipravnosti posega v tožnikovo posest. Protipravnost bi bila lahko izključena le v primeru, če bi tožnik v postopku izdaje gradbenega dovoljenja izrecno soglašal z dejansko izvedenimi gradbenimi deli.Takšnega soglasja pa toženka niti ne zatrjuje. Pritožbeno sodišče je zato razveljavilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje in mu vrnilo zadevo v novo odločanje ob smiselni uporabi 370. člena veljavnega Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pred ponovnim odločanjem o tožbenem zahtevku naj sodišče, predvsem z že predlaganim zaslišanjem strank, natančno ugotovi obseg sporne tožnikove posesti pred zatrjevanim motilnim dejanjem.