Jedro

Za upnikov odgovor na ugovor tretjega v ZIZ ni posebej določeno, da ga je treba vročiti tretjemu, vendar pa je treba poudariti, da mora v primerih, ko ni jasne in nedvoumne zakonske norme, ki bi določala, ali je neko vlogo treba vročiti nasprotniku v opredelitev ali ne, sodišče izhajati iz težnje po varovanju bistva človekove pravice do izjave, ki je v tem, da se lahko posameznik izjavi o vsem, kar je pomembno za odločitev o njegovi pravici. Kljub dejstvu, da ob upnikovem nasprotovanju na odločitev o ugovoru tretji ne more vplivati, mu je treba dati možnost, da upnikovo pravočasno nestrinjanje, na katero sodišče opre svojo odločitev, preveri oziroma se po potrebi do njega v okviru pritožbe tudi opredeli.

Avtomobili so premične stvari, ki jih je načeloma mogoče nadomestiti, tretji pa obenem ni zatrjeval in dokazoval nadaljnje nenadomestljive škode, ki mu zaradi nezmožnosti uporabe teh avtomobilov nastaja oziroma bi mu nastala v primeru, da ostane brez njih. Zgolj sklicevanje tretjega na njihovo neuporabo oziroma izgubo lastninske pravice pa samo po sebi za odlog izvršbe ne zadošča.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani 1. točki izreka razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

V preostalem delu se pritožba zavrne in se v izpodbijani, a nerazveljavljeni 2. točki izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor tretjega A. A. z dne 1. 3. 2017 (1. točka izreka) in predlog za odlog tretjega A. A. z dne 1. 3. 2017 (2. točka izreka).

2. Zoper sklep se po svojih pooblaščencih iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje tretji. Predlaga, da pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru tretjega in predlogu za odlog z dne 1. 3. 2017 ugodi oziroma podredno, da izpodbijani sklep v celoti razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, vse s stroškovno posledico. Opozarja, da se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti, zato je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Sodišče mu odgovora upnika na njegov ugovor ni vročalo in ga z njim tako ni seznanilo, zato ne more preveriti, kdaj in katere navedbe naj bi upnik podal. S tem je podana bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Nadalje navaja, da je izkazal zahtevane pogoje za odlog izvršbe iz 73. člena ZIZ.

3. Upnik na vročeno pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ.

6. Kdor verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, lahko do konca izvršilnega postopka vloži ugovor zoper sklep o izvršbi in v njem zahteva, naj sodišče izvršbo na ta predmet izreče za nedopustno. Izvod pravočasnega, popolnega in dovoljenega ugovora vroči sodišče upniku, in ga opozori na prepisane pravne posledice (64. člen ZIZ). Če upnik v roku ne odgovori na ugovor, ali če izjavi, da ugovoru ne nasprotuje, sodišče glede na okoliščine primera v celoti ali delno razveljavi sklep o izvršbi in ustavi izvršbo. Če upnik v danem roku izjavi, da ugovoru nasprotuje, sodišče ugovor zavrne. Vložnik ugovora lahko v roku trideset dni od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora začne pravdo za ugotovitev, da izvršba na ta predmet ni dopustna (65. člen ZIZ).

7. Pritožba utemeljeno opozarja, da je odločitev glede ugovora tretjega obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Eden od pomembnejših elementov pravice do izjave v postopku je tudi pravica do informacije - stranka namreč pravice do izjave v postopku ne more uresničiti, če ni zagotovljeno, da bo predhodno izvedela za procesna dejanja, glede katerih se ima pravico izjaviti. V primerjavi s pravdnim postopkom je v izvršilnem postopku načelo kontradiktornosti sicer omejeno in tako ZIZ le v nekaterih primerih določa, da mora sodišče dati nasprotni stranki možnost, da se izreče o vlogi druge stranke. Za upnikov odgovor na ugovor tretjega v ZIZ tako ni posebej določeno, da ga je treba vročiti tretjemu, vendar pa je treba poudariti, da mora v primerih, ko ni jasne in nedvoumne zakonske norme, ki bi določala, ali je neko vlogo treba vročiti nasprotniku v opredelitev ali ne, sodišče izhajati iz težnje po varovanju bistva človekove pravice do izjave, ki je v tem, da se lahko posameznik izjavi o vsem, kar je pomembno za odločitev o njegovi pravici. Povedano drugače - nasprotniku ni treba vročiti le vlog, ki ne morejo vplivati na končni izid postopka (prim. odločbo Ustavnega sodišča RS, št. Up-419/10-17 z dne 2. 12. 2010). Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev v 1. točki izpodbijanega sklepa oprlo na ugotovitev, da je upnik v pravočasnem odgovoru ugovoru tretjega nasprotoval in vsebinske presoje ugovora glede na zgoraj citirane zakonske določbe ni opravilo. Tega odgovora upnika tretjemu ni vročalo. Sodišče druge stopnje ocenjuje, da je tretjemu kljub dejstvu, da ob upnikovem nasprotovanju na odločitev o ugovoru ne more vplivati, treba dati možnost, da upnikovo pravočasno nestrinjanje, na katero sodišče opre svojo odločitev, preveri oziroma se po potrebi do njega v okviru pritožbe tudi opredeli. Glede na navedeno je zato v tem delu pritožbi tretjega ugodilo, izpodbijano odločitev razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Odločitev sodišča prve stopnje v 2. točki izreka glede odloga izvršbe pa je pravilna. Očitana bistvena kršitev določb postopka ni podana. Odločitev je obrazložena in jo je mogoče preizkusiti.

9. V sodni praksi sicer v primeru predlaganega odloga izvršbe s strani tretjega (73. člen ZIZ) veljajo nekoliko milejši kriteriji glede izkazane verjetnosti nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode v primeru takojšnje izvršbe kot v primeru predlaganega odloga izvršbe s strani dolžnika - 71. člen ZIZ (tako v določenih primerih ni izključeno, da že posledica same izvršbe za tretjega pomeni nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo, ker tretji ne bo mogel doseči vrnitve predmeta). Vendar pa navedeno stališče ne odvezuje tretjega, da v predlogu za odlog izvršbe navede konkretna dejstva, s katerimi utemeljuje nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode zanj, ter da za svoje trditve predlaga tudi dokaze. Tudi po oceni sodišča druge stopnje tretji temu svojemu bremenu v konkretnem primeru ni zadostil. V svojem predlogu za odlog izvršbe je nastanek nenadomestljive škode, ki bi mu nastala v primeru nadaljevanja izvršbe na zarubljene avtomobile, utemeljeval le z nezmožnostjo njihove uporabe oziroma drugega razpolaganja ali celo njihove končne izgube. Avtomobili so premične stvari, ki jih je načeloma mogoče nadomestiti, tretji pa obenem ni zatrjeval in dokazoval nadaljnje nenadomestljive škode, ki mu zaradi nezmožnosti uporabe teh avtomobilov nastaja oziroma bi mu nastala v primeru, da ostane brez njih. Zgolj sklicevanje tretjega na njihovo neuporabo oziroma izgubo lastninske pravice pa samo po sebi za odlog izvršbe ne zadošča. Da mu upnik ne bi bil zmožen povrniti škode v primeru ugotovitve nedopustnosti izvršbe, pa tretji v predlogu za odlog izvršbe ni zatrjeval. V tem delu je zato sodišče druge stopnje pritožbo tretjega zavrnilo in izpodbijano odločitev potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Odločitev o priglašenih pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (četrti odstavek v zvezi s tretjim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).