Jedro

Že neujemanje parcelnih številk v verigi pogodb omaja verjeten izkaz pravice tretje na predmetu izvršbe. Ker prvi dolžnik v pravdnem postopku ni izkazal, da je lastnik nepremičnin, ki so predmet izvršbe, tudi tretja z nakupom tega stanovanja od nelastnika oziroma s sklenitvijo kupoprodajne pogodbe z nelastnikom ni verjetno izkazala, da ima na spornih nepremičninah pravico, ki preprečuje izvršbo. Odločanje v izvršilnem postopku ni mogoče mimo izvršilnega naslova, ki je njegova podlaga, temveč bi tretja morala izkazovati svojo pravico z dejstvi in dokazi, ki ne nasprotujejo dejstvom, ugotovljenih v izvršilnem naslovu, že prima facie.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi, sklep se v III. točki izreka spremeni tako, da se predlog tretje za odlog izvršbe zavrne, v zavrnilnem delu VI. točke izreka se sklep spremeni tako, da se glede zneska stroškov odgovora na ugovor tretje nad 14,93 EUR odločanje pridrži do izteka zakonskega roka za začetek pravde za nedopustnost izvršbe oziroma do pravnomočne odločitve v pravdnem postopku za ugotovitev nedopustnosti izvršbe, glede IV. točke in VII. točke izreka se pritožba zavrne in sklep v teh točkah potrdi, glede naložitvenega dela VI. točke izreka pa se pritožba zavrže. II. Tretja mora upniku povrniti 1.837,28 EUR pritožbenih stroškov v roku 8 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka za prostovoljno plačilo do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se ugovor tretje (A. A.) z dne 28. 6. 2021 zavrne (I. točka izreka sklepa), da lahko vložnica ugovora (A. A.) v roku 30 dni od pravnomočnosti tega sklepa začne pravdo za ugotovitev, da izvršba na predmetu (nepremičnina, ki stoji na parcelah št. 1 in 2, obe k. o. X), na katerem zatrjuje pravico, ki preprečuje izvršbo, ni dopustna (II. točka izreka sklepa), da se predlogu tretje (A. A.) z dne 28. 06. 2021 ugodi in se izvršba zaradi izterjave nedenarne terjatve, in sicer izpraznitve in izročitve nepremičnine, ki stoji na parcelah št. 1 in 2, obe k. o. X, odloži do pravnomočnosti odločitve v pravdnem postopku zaradi nedopustnosti izvršbe oziroma v primeru, da tretja tožbe zaradi nedopustnosti izvršbe ne vloži, do izteka roka za vložitev tožbe iz II. točke izreka (III. točka izreka sklepa), da se odločanje o stroških v zvezi z ugovorom tretje z dne 28. 6. 2021 pridrži do izteka zakonskega roka za začetek pravde za nedopustnost izvršbe oziroma do pravnomočne odločitve v pravdnem postopku za ugotovitev nedopustnosti izvršbe, v kolikor jo bo tretja začela (IV. točka izreka sklepa), da tretja (A. A.) sama nosi stroške, nastale z vloženim predlogom za odlog z dne 28. 6. 2021 (V. točka izreka sklepa), da je tretja (A. A.) dolžna upnici v roku 8 dni povrniti 14,93 EUR stroškov vloženega odgovora z dne 22. 7. 2021 na ugovor tretje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila, v presežku pa se upničin stroškovni predlog, podan v zvezi z odgovorom 22. 7. 2021 na ugovor tretje, zavrne (VI. točka izreka sklepa) ter da upnica sama nosi stroške, nastale z vloženo izjavo z dne 22. 7. 2021 o predlogu tretje za odlog (VII. točka izreka sklepa).

2. Zoper III., IV., VI. in VII. točko izreka se po pooblaščencu pravočasno pritožuje tretja. Navaja, da tretja zagotovo ni pridobila in nima lastninske pravice na spornem stanovanju, ker niso izpolnjeni pogoji iz 49. člena SPZ, saj tretja ni vpisana v zemljiško knjigo, niti zemljiškoknjižno dovolilo ni bilo overjeno. Sodišče je izumilo nov standard presoje in ga poimenovalo blažji preizkus verjetnega izkaza obstoja pravice. Potemtakem je verjetnost obstoja lastninske pravice izkazana že ob vsakem indicu, kar je pravno nevzdržno. O pravicah dolžnikov je bilo pravnomočno odločeno v pravdni zadevi II P 2608/2018, iz katere izhaja izvršilni naslov, v kateri je upnik dokazal obstoj svoje lastninske pravice, zaradi česar je bil zavrnjen ugovor B. B., da je on lastnik spornega stanovanja. Dolžniki so v pravdi zamolčali, da v sporni nepremičnini biva tretja, temveč so se branili, da je lastnik B. B., C. C. in D. D. pa dovoljuje njegovo uporabo. B. B. nima nobene sodne odločbe ali pravnega posla, ki bi učinkoval proti upniku. Prodajni pogodbi med Mestno občino, Č. Č. in dolžnikom B. B. se nanašajo zgolj na solastniški delež v sosednji stavbi Ulica 28, ki ni predmet izvršbe, ne pa na sporno nepremičnino. Tako tretja in dolžnik B. B. izkazujeta le verigo pravnih poslov na stavbi Ulica 28, ne pa tudi za sporne nepremičnine iz te izvršbe. Tudi ostali dokazi jasno kažejo, da si B. B. lasti stanovanje v sosednjem objektu na Ulica 28. Vsa predložena dokumentacija se nanaša na stanovanje v pritličju stavbe 8 na naslovu Ulica 28. Mestna občina ni imel nobene pravice razpolagati s spornimi parcelami, ki so bile tedaj last gostinskega podjetja E., d. d. Obveznost izpraznitve nepremičnine vključuje tudi tretjo. Po sodni praksi izguba doma ne predstavlja nenadomestljive škode. Tretja tudi ni izkazala, da je v treh letih, odkar sta z njenim partnerjem seznanjena z nezakonitim bivanjem v nepremičnini upnika sploh pričela kak postopek za rešitev njunega stanovanjskega problema. Ker tretja z ugovorom ni uspela, bi sodišče upniku moralo priznati tudi stroške za odgovor po tar. št. 27/6 OT in ne zgolj 20 točk, ter zavrniti njen stroškovni zahtevek. Z izvršitvijo sklepa ne bodo v ničemer kršene ustavne pravice tretje, medtem ko ponoven odlog izvršbe pomeni zanikanje načela pravne države. Že pravdno sodišče je dolžnikom dalo zelo dolg izpolnitveni rok. Dolžnik in tretja sta imela na voljo dovolj dolgo obdobje, v katerem bi lahko poiskala dom, ne more pa biti izvršilni postopek sredstvo za reševanje morebitnih socialnih težav tretje. V primeru, ko si nasproti stojijo protipravna ravnanja dolžnikov in tretje ter ustavno varovane pravice upnika, je že po naravi stvari izključeno tehtanje ustavnih pravic. Tretja in dolžniki zlorabljajo svoje procesne pravice ter bi jih sodišče moralo kaznovati. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tretja je na pritožbo odgovorila po pooblaščencu, ji nasprotovala in priglasila stroške odgovora na pritožbo.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere mora po 350. členu v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), paziti po uradni dolžnosti.

5. Pritožba delno ni dovoljena, delno je utemeljena, delno pa ni utemeljena.

6. Uvodoma višje sodišče pojasnjuje, da upnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper tisti del VI. točke izreka, v katerem je sodišče prve stopnje upniku priznalo 14,93 EUR stroškov odgovora na ugovor tretje s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Predpostavka dopustnosti pravnega sredstva je tudi pravovarstvena potreba oziroma pravni interes. Pravni interes za vložitev pritožbe ima le stranka, za katero je izdana odločba neugodna. Omenjena odločitev pa je upniku v korist in zato zanj ne predstavlja neugodne odločitve. Glede na navedeno upnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper navedeno odločitev, odsotnost pravnega interesa za pritožbo pa pomeni, da ta ni dovoljena (prvi in četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), zato je višje sodišče pritožbo v tem delu zavrglo.

7. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani P 2608/2018-II z dne 13. 2. 20201 v zvezi s sodbo in sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1265/2020 z dne 28. 8. 2020, po kateri morajo dolžniki izprazniti nepremičnino, ki stoji na parcelah št. 1 in 2, obe k.o. X, ter jo prosto vseh oseb in stvari izročiti tožnici.

8. Iz razlogov izpodbijanega sklepa v bistvenem izhaja, da tretja ne izkazuje obstoja svoje pravice na predlaganem predmetu izvršbe (spornem stanovanju) z javno listino, prav tako obstoja svoje pravice ne opira na dejstva, ki so splošno znana, trdi pa, da razpolaga z zasebnimi listinami, ki imajo naravo javne listine, konkretneje, verigo treh prodajnih pogodb, zadnjo sklenjeno dne 19. 3. 2018 med prodajalcem B. B., kupcem A. A. ter sopogodbenico F. F., ki so zasebne listine, od katerih prodajna pogodba z dne 19. 3. 2018 ni notarsko overjena. S slednjimi verjetno izkazuje svojo lastninsko pravico na spornem stanovanju, ki leži na spornih parcelah, glede katerih navaja, da je sporno stanovanje Mestna občina najprej prodala Č. Č., ta ga je prodal B. B., B. B. pa njej. Sodišče je na podlagi tega gradiva ocenilo, da so navedbe tretje izkazane s stopnjo verjetnosti, s tem pa je verjetno izkazana tudi (lastninska) pravica tretje na spornem stanovanju, saj je kljub nasprotovanju upnice navedbam tretje ocenilo, da ni mogoče v naprej izključiti možnosti, da bi lahko tretja v pravdnem postopku z gotovostjo dokazala, da je lastnica spornega stanovanja. Zaslišanja strank sodišče ni izvedlo, saj sodišče v tem postopku ne more izvajati celovite dokazne presoje. Tretja kot nenadomestljivo oz. težko nadomestljivo škodo navaja med drugim tudi dejstvo, da sporno stanovanje predstavlja edini dom njej in njeni družini, drugega domovanja si ne morejo privoščiti. Prav tako je to tudi dom njenega mladoletnega sina (tretjega dolžnika), otroka s posebnimi potrebami. Izguba doma je sama po sebi težko nadomestljiva škoda, ki ne posega le na premoženjsko področje, ampak tudi v zasebno sfero posameznika. Sodišče priznava pravico upnice do izterjave nedenarne terjatve, vendar pa je odločitev o ugovoru tretje, s katero je tretja pridobila pravico do sprožitve pravdnega postopka zaradi ugotovitve, da izvršba na sporno nepremičnino ni dopustna, prav tako pa tudi že sproženi postopek za ugotovitev lastninske pravice, njeno pravico do čimprejšnje oprave deložacije omajala. Sodišče ob tem izpostavlja tudi dejstvo, da so glede presoje pogoja nenadomestljive ali težko nadomestljive škode za odlog izvršbe kriteriji za tretjega nekoliko milejši kot za dolžnika, in da v določenih primerih ni izključeno, da že posledica same izvršbe za tretjega pomeni nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo, ker tretji ne bo mogel doseči vrnitve predmeta. Glede upnikovih stroškov odgovora na ugovor je sodišče prve stopnje odločilo, da je edina zakonska zahteva za odgovor na ugovor tretjega ta, da upnik poda nasprotovanje ugovoru, s čimer doseže odločitev o zavrnitvi ugovora tretjega, ne da bi se sodišče spuščalo v presojo utemeljenosti. Nasprotovanja upnik ni dolžan utemeljiti, s čimer gre za neobrazloženo vlogo, za katero zadošča gola izjava upnika o nasprotovanju. Zaradi navedenega odgovor upnika na ugovor tretjega po zahtevnosti prav tako ne dosega preostalih vlog v ugovornem postopku, temveč upnici zato za vložitev odgovora na ugovor tretje pripada nagrada, in sicer v višini 20 točk za kratek dopis.

9. V predlogu tretje za odlog izvršbe je ta zatrjevala, da na podlagi verige pogodb lastnica stanovanja v pritličju v izmeri 35,24 m2, v stavbi brez naslova na dvorišču stavbe Ulica 28, L., ID znak X, ki stoji na nepremičninah ID znak parcela 1 in ID znak parcela 2 ter tudi ID znak parcela 4. S tem je zatrjevala, da bi bil prostor, v primeru, če so njene trditve resnične, v izvršbi izpraznjene _njenih_ stvari in oseb, s tem pa je zatrjevala pravico, ki preprečuje izvršbo (primerjaj prvi odstavek 64. člena ZIZ in sklep VSL II Cp 191/2019). Procesni položaj tretjega ima tudi tisti, katerega bi predlagana izpraznitev in izselitev zadela, pa upnik zoper njega nima izvršilnega naslova, ker zatrjuje samostojno pravico - natančneje: od dolžnika samostojno pravico, ki preprečuje izvršbo (tako sklep VSL II Ip 2905/2016).

10. Odlog izvršbe na predlog tretjega je urejen v 73. členu ZIZ. Na predlog tretjega, ki je zahteval, naj se izvršba na določen predmet izreče za nedopustno, odloži sodišče izvršbo glede tega predmeta, če tretji obstoj svoje pravice na predlaganem predmetu izvršbe izkaže s pravnomočno sodno odločbo ali kakšno drugo javno listino, z zasebno listino, ki ima naravo javne listine, ali če obstoj svoje pravice opira na dejstva, ki so splošno znana (prvi odstavek 73. člena ZIZ). Če tretji svoje pravice na predmetu izvršbe ne izkaže na takšen način, sodišče odloži izvršbo glede tega predmeta, če tretji izkaže za verjetno obstoj svoje pravice in da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo (drugi odstavek 73. člena ZIZ).

11. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je na podlagi verige pogodb oziroma končne prodajne pogodbe z dne 19. 3. 2018, sklenjene med njo in prvim dolžnikom, tretja verjetno izkazala, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo. Taki ugotovitvi upnik v pritožbi oporeka zaradi pravnomočne odločitve v pravdni zadevi, v kateri je s stopnjo prepričanja dokazal obstoj lastninske pravice na spornih nepremičninah ter zato, ker se prvi dve prodajni pogodbi nanašata na solastninski delež v sosednji stavbi Ulica 28, ki ni predmet izvršbe. Ta predložena dokumentacija se torej nanaša na stanovanje v stavbi št. 8. Tem pritožbenim trditvam višje sodišče pritrjuje.

12. V pravdnem postopku je prvi dolžnik uveljavljal, da je lastnik stanovanja na parc. št. 1 (št. stavbe 2), preostalima dolžnikoma pa dovoljuje uporabo. S svojim ugovorom v postopku ni uspel, saj je pravdno sodišče ugotovilo, da dolžnik ni lastnik stanovanja na parcelni št. 1, prej parc. št. 5 (št. stavbe 9), temveč stanovanja v stavbi 8, na parceli 6, prej parc. št. 7. Na slednjo parcelno številko, t.j. 7, ki sta glavni identifikator stanovanja, ki se prodaja, se nanašata prodajni pogodbi med Mestno občino in Č. Č. z dne 11. 7. 1997 in Č. Č. ter prvim dolžnikom z dne 31. 8. 2000, medtem ko je v prodajni pogodbi med prvim dolžnikom in tretjo z dne 19. 3. 2018 navedena uveljavljana parcelna številka stanovanja 1, prej glede na razloge izvršilnega naslova parc. št. 5. Že slednje neujemanje omaja verjeten izkaz pravice na predmetu izvršbe na podlagi verige pogodb tretje. In, kot bistveno, ker prvi dolžnik v pravdnem postopku ni izkazal, da je lastnik nepremičnin, ki so predmet izvršbe, tudi stanovanja na parceli št. 1, tudi tretja z nakupom tega stanovanja od nelastnika oziroma s sklenitvijo kupoprodajne pogodbe z nelastnikom ni verjetno izkazala, da ima na spornih nepremičninah pravico, ki preprečuje izvršbo. Odločanje v izvršilnem postopku ni mogoče mimo izvršilnega naslova, ki je njegova podlaga, temveč bi tretja morala izkazovati svojo pravico na podlagi dejstev, ki ne nasprotujejo dejstvom, ugotovljenih v izvršilnem naslovu, že prima facie.

13. Posledično je presoja izakazanosti nastanka nenadomestljive škode za odločitev o pritožbi pravno nepomembna in je višje sodišče zato ni opravilo, pri čemer sicer tudi ni moglo mimo upnikove utemeljene trditve, da v tem postopku niti drugi in tretji dolžnik niti tretja niso niti trdili, da so aktivno pristopili k reševanju svoje stanovanjske problematike z iskanjem drugega stanovanja, ki ni predmet izvršbe po pravnomočnem in izvršljivem izvršilnem naslovu (prijava na razpis za neprofitno stanovanje, možnost bivanja pri sorodnikih, poskus pridobitve stanovanja, ki ga je že prvi dolžnik dejansko kupil ipd.). Pritožba se glede III. točke izreka tako izkaže za utemeljeno, zato ji je višje sodišče ugodilo in sklep v tem delu spremenilo tako, da se predlog tretje za odlog izvršbe zavrne (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

14. Kljub napačni odločitvi o predlogu tretje za odlog izvršbe pa je pravilna odločitev, da upnik sam krije svoje stroške odgovora na predlog za odlog izvršbe. ZIZ odgovora na predlog za odlog izvršbe ne predvideva in že zato stroškov zanj ni mogoče utemeljeno naložiti nasprotni stranki. Pri odločanju o predlogu za odlog izvršbe je namreč sodišče dolžno presojati izpolnjevanje pogojev v skladu s 73. členom ZIZ, pri čemer je zatrjevanje in dokazovanje obstoja takšnih pogojev v celoti na strani osebe, ki predlaga odlog izvršbe oziroma pogoje ugotovi sodišče po uradni dolžnosti. Upniku se predlog za odlog sicer vroči zaradi zagotavljanja pravice do izjave, kar pa ne pomeni, da je upnik, ki na predlog odgovori, avtomatično upravičen zahtevati povrnitev stroškov odgovora (prim. sklep VSL I Ip 1793/2019). Odločitev je v VI. točki izreka tako pravilna, zato je višje sodišče pritožbo glede te točke izreka zavrnilo in sklep v tem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

15. Neutemeljena je pritožba v delu, v katerem upnik uveljavlja, da bi moralo sodišče prve stopnje odločiti, da tretja sama krije svoje stroške ugovora, ker z njim (zaradi upnikovega nasprotovanja) ni uspela. O stroških postopka v zvezi z ugovorom tretjega (in odgovorom upnika) nanj je namreč mogoče odločati šele po tem, ko je znan končni uspeh ugovora tretjega, torej ko se v pravdi odloči o zahtevku za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na določen predmet oziroma če tretji pravde ne začne, ko izteče zakonski rok 30 dni od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora. Šele takrat bo mogoče ugotoviti uspeh ene oziroma druge stranke v tem postopku, pri čemer pa je treba upoštevati tudi določbo 160. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ glede odločanja o stroških postopka v izločitveni pravdi (ki vsebuje tudi korekcijo načela uspeha strank, saj je treba presoditi tudi, ali je tožena stranka kot upnik v izvršilnem postopku utemeljeno mislila, da na spornih stvareh ne obstajajo pravice drugih (tako sklep VSL sklep I Ip 5624/2011).

16. Ob tem višje sodišče dodaja, da je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da je možno upnikov odgovor na ugovor tretje ovrednotiti le kot neobrazložen dopis. Res sicer upniku v odgovoru na ugovor tretjega ni treba navesti drugega, kot da mu nasprotuje, vendar pa to ni podlaga za zaključek, da upniku, če bodo stroški glede na uspeh pravdnega postopka pripadli njemu, ne gredo stroški nagrade za odgovor na pravno sredstvo (nenazadnje je upnik na ugovor tretje obširno in obrazloženo odgovoril). Vendar pa je kot pojasnjeno tudi stroške odgovora na ugovor tretje potrebno pridržati do odločitve v pravdnem postopku. Po povedanem je pritožba zoper IV. točko izreka neutemeljena ter jo je višje sodišče v tem delu zavrnilo in sklep v IV. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V zavrnilnem delu VI. točke izreka pa je bilo, ker je pritožba zoper to odločitev utemeljena, sklep treba spremeniti tako, da se do zgoraj navedenih rokov pridrži tudi odločanje o stroških upnikovega odgovora na ugovor, nad zneskom 14,93 EUR, kolikor mu jih je sodišče prve stopnje že priznalo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

17. Upnik je s pritožbo v pretežnem delu uspel, zato mu mora tretja povrniti pritožbene stroške (tretji odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) v višini 1.400 točk nagrade za pritožbo (6. točka tar. št. 27 Odvetniške tarife), 2% oziroma 1% pavšal za izdatke po 11. členu OT, z 22% DDV ter 100,00 EUR takse za pritožbo, skupaj 1.837,28 EUR.

1 Tožba je bila dolžniku B. B. vročena 11. 2. 2019.