Jedro

Če ima delo značilnost zaposlitve, ne gre za delovno deportacijo kot prisilni ukrep po ZZVN.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožničino tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 7.2.2003. Z njo je bilo v revizijskem (ponovnem) postopku odločeno, da se odpravi odločba Upravne enote Šentjur pri Celju z dne 8.8.2002, (z njo je bil tožnici priznan status žrtve vojnega nasilja - delovne deportiranke za čas od 1.4.1943 do 1.4.1945 ter pravici do doživljenjske mesečne rente ter do plačila zdravstvenih storitev) ter da se tožnici ne priznajo status in pravice žrtve vojnega nasilja - delovne deportiranke.

V razlogih izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje pritrjuje odločitvi in razlogom tožene stranke (2. odstavek 67. člena ZUS). Navaja, da naj ne bi bilo sporno, da so tožnico na delo v L. oziroma S. poslale nemške okupacijske oblasti, kjer je na državnem posestvu opravljala kmečka opravila. Vendar niti iz listinske dokumentacije v upravnih spisih niti iz izjav zaslišanih prič (B.B., C.C., D.D. ter E.E.) naj ne bi izhajalo, da je šlo v obravnavanem primeru za političen ukrep, ki bi temeljil na političnih, rasnih ali verskih razlogih, oziroma pritrjuje presoji tožene stranke, da naj bi tožničino delo imelo značilnosti oziroma elemente zaposlitve.

Tožnica vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov 1. odstavka 72. člena ZUS. Navaja, da se sodišče v izpodbijani sodbi ni opredelilo do njenih argumentov in okoliščin, s katerimi je utemeljevala upravičenost do uveljavljenega statusa delovne deportiranke, ni zavzelo stališča o tem, za kakšen ukrep naj bi šlo, če ne gre za delovno deportacijo; tudi ni jasno, kaj naj bi pomenilo (kdo točno ju je poslal na delo) ter da zgodovinskih dejstev ni dolžna dokazovati. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da njenem zahtevku v celoti ugodi.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Žrtev vojnega nasilja - delovna deportiranka je po določbi 1. odstavka 2. člena Zakona o žrtvah vojnega nasilja (ZZVN) oseba, ki so jo nemške, italijanske ali madžarske okupacijske sile v času od 6.4.1941 do 15.5.1945 poslale na prisilno delo iz političnih, nacionalnih, rasnih ali verskih razlogov.

Tudi po presoji pritožbenega sodišča tožnica ni izkazala niti s pismenimi dokazili Obvestilo Muzeja novejše zgodovine Celje z dne 26.10.2001 in Arhiva Republike Slovenije z dne 26.10.2000, iz katerih izhaja, da se ne hranijo podatki o tožničinem prisilnem delu) niti z zaslišanjem prič ne dejanske in ne pravne podlage za priznanje statusa delovne deportiranke, ki ga uveljavlja za obdobje od 1.4.1943 do 1.4.1945. V postopku zaslišane priče sicer potrjujejo njeno izpovedbo, da so jo nemške okupacijske oblasti (vendar se ne ve, kdo točno) poslale na delo v L. oziroma S., kjer je na državnem posestvu opravljala kmečka oziroma gospodinjska dela. Vendar pa v postopku ni bilo ugotovljeno, da bi omenjeno delo temeljilo na političnih, nacionalnih, rasnih ali verskih razlogih, kar je pogoj za pridobitev statusa in pravic žrtve vojnega nasilja. Iz že omenjenega dokaznega gradiva ravno nasprotno izhaja, da gre za delo, ki je temeljilo na ekonomskih razlogih (v izselitvenem območju je primanjkovalo delovne sile), ter je imelo značilnosti oziroma elemente zaposlitve (iz priložene fotokopije delovne knjižice E.E., ki je bila prav tako poslana na delo na izselitveno področje izhaja, da ji je bil ta čas priznan v delovno dobo).

V pritožbi uveljavljani ugovori na drugačno odločitev nimajo vpliva. Sodišče se je v izpodbijani sodbi opredelilo do spornega ukrepa, saj je navedlo, da je temeljil na ekonomskih razlogih ter da je imelo tožničino delo značilnosti oziroma elemente zaposlitve. Ne zadošča torej zgolj prisilna narava dela, temveč mora biti oseba na takšno delo poslana zaradi političnih, nacionalnih, rasnih ali verskih razlogov.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.