Jedro

Dodelitvi parcele 4066 tožniki ugovarjajo, ker ta ne ustreza podatkom iz odločbe, saj je za 1 ha manjša. Sodišče soglaša z drugostopnim organom, da gre za pavšalno navedbo, saj so tožniki parcelo sami izmerili, torej ne gre za ustrezno oceno površine. V postopku je bila parcela določena s koordinatami ZK točk, ki izkazujejo enako površino, kot je navedena v odločbi. Ugovor, da je na parceli prišlo do širjenja poti preko določenih mej, pa je tožbena novota, pri čemer je tudi ugotoviti, da ni konkretiziran.

Bistvo komasacije, zaokroževanje zemljišč, se ne more presojati zgolj iz gledišča ene parcele.

Nezadovoljstvo z obliko, pri čemer nefunkcionalnost niti ni izkazana, ne pomeni nezakonitosti odločbe.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Upravni organ je z izpodbijano odločbo v 1. točki izreka odločil, da se zemljišča iz komasacijskega sklada na komasacijskem območju …, ki obsega del katastrske občine …, in so navedena v odločbi Upravne enote Krško o uvedbi komasacijskega postopka, št. 331-8/2009-4 z dne 24. 6. 2009, na novo razdelijo med komasacijske udeležence A.A., B.B., C.C. in D.D., ki so vložili 11 parcel tako, da se jim dodelijo parcele 4041, 4066, 4076 in 4088, pri čemer je vrednost v sklad vloženih parcel 1.689.100 cenilnih enot, vrednost z odbitkom 1.665.115 cenilnih enot ter vrednost dodeljenih zemljišč 1.665.115 cenilnih enot; v 2. točki izreka, da morajo komasacijski udeleženci prevzeti njim dodeljena in pokazana zemljišča v posest in obdelavo takoj po vročitvi odločbe, svoja dosedanja zemljišča pa prepustiti komasacijskim udeležencem, katerim so z odločbo o novi razdelitvi dodeljena; v 3. točki izreka, da pritožba zoper odločbo o novi razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada ne zadrži njene izvršitve; v 4. točki izreka, da če komasacijski udeleženci v začasno posest dodeljenih zemljišč ne obdelujejo, niso upravičeni do odškodnine zaradi izpada dohodka; v 5. točki izreka, da sta vrsta rabe in katastrski razred dodeljenih zemljišč začasna ter da se v petih letih po izvedbi komasacije določijo dokončne vrste rabe in katastrski razredi; v 6. točki izreka, da se vplačila in izplačila udeležencem komasacijskega sklada vršijo preko prehodnega računa; v 7. točki izreka, da upravna enota predlaga vpis novega zemljiškoknjižnega stanja po pravnomočnosti odločbe; v 8. točki izreka, da se posameznemu komasacijskemu udeležencu vroči odločba o razdelitvi zemljišč tako, da se mu vroči le tisti del 1. točke izreka odločbe, ki se nanaša nanj. V obrazložitvi je upravni organ presojal pripombe in predloge tožnikov, ki so jih v postopku podali, jih upošteval v okviru možnosti oziroma jih zavrnil. Drugostopni organ je pritožbo tožnikov zavrnil, v obrazložitvi pa se konkretno opredelil do predlogov in pripomb, ki so jih tožniki podali v prvostopnem upravnem postopku in pritožbenih ugovorov.

Tožniki izpodbijajo prvostopno odločbo iz razloga nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in materialnega prava. V zvezi z vzeto parcelo 2471 navajajo, da so v upravnem postopku želeli, da ostane njim na istem mestu, da se zgolj poravnajo meje s sosednjo nepremičnino, kot se je tudi pri drugih nepremičninah v sklopu vasi, ki niti niso komunalno opremljene, pri tej parceli pa gre komunalna opremljenost mimo parcele. Predlagali so, da jim parcela ostane, ker bo slej ko prej postala gradbena, ker se bo v to smer širila vas, ker je na nasprotni strani daljnovod. Ni bilo razloga, da se predlogu ne bi ugodilo. Parcela je v naravi pašnik, pasejo se krave in leži blizu doma prvih dveh tožnic. Novi lastnik je odstranil ograjo, s čemer je nastala velika škoda in zato zahtevajo, da se ograja prestavi na novo zemljišče, ki jim je dodeljeno. V zvezi z dodeljeno parcelo 4066 ugovarjajo, da ta po svojem obsegu ne ustreza podatkom iz odločbe, saj je za 1 ha manjša. Do tega podatka so prišli, ker so parcelo sami izmerili. Razen tega je na tem mestu prišlo do širjenja poti preko določenih mej, v času ko o pripombah navedenih v pritožbi še ni bilo odločeno, s čimer se je poseglo v njihovo nepremičnino. Pri širjenju so posekali 7 let star oreh, kar je za njih dodatna škoda. Bonitetna ocena parcele se je zvišala iz 24 v 28, pri čemer pa ni obrazloženo zakaj. Pri dodeljeni parceli 4041 so se spremenile meje, tako da so morali tri visokostebelna drevesa presaditi, ker so bila ob novi določitvi meje le 70 cm od meje, kar je premajhen odmik. Navedeno kaže, da se pri dodeljevanju ni upoštevalo dejansko stanje v naravi, kar bi se pri tej nepremičnini izkazalo za potrebno. Z dodelitvijo parcele 4088 se ne morejo strinjati, ker je pol manjša in veliko ožja kot prej in omogoča le poljedelstvo, razen tega pa je pri tem nefunkcionalna. V zvezi s prejeto parcelo 4076 navajajo, da bi stara parcela 2412/2 morala biti pridružena parceli v tabli 13, ker bi se le s tem uresničilo bistvo komasacije, ki je zaokroževanje. Zaključujejo, da v zadevi ni bilo uresničeno bistvo komasacije, ki je v zaokrožitvi parcel, razen tega pa niso bile upoštevane določbe 1. alinee prvega odstavka 16. člena in 6. alinee prvega odstavka 16. člena Pravilnika o izvajanju komasacij kmetijskih zemljišč (Pravilnik). Vložili so 11 parcel, dobili 4. V tabli 22 je res združenih 6 parcel, vendar pa je problem pri ostalih 5, kar pokaže, da ni bilo upoštevano zaokroževanje. Predlagajo odpravo izpodbijane odločbe in vrnitev zadeve v ponovno odločanje ter zahtevajo povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravne spise.

Tožba ni utemeljena.

Komasacija je agrarna operacija, s katero se urejajo kmetijska zemljišča oziroma kmetijski prostor zaradi izboljšanja kmetijskih zemljišč oziroma izboljšanja pogojev obdelave (39. člen Zakona o kmetijskih zemljiščih – ZKZ/03). Agrarne operacije se lahko izvedejo tudi proti volji lastnikov kmetijskih zemljišč, vendar samo ob pogojih in po postopku, ki jih določa ta zakon (tretji odstavek 40. člena ZKZ/03). Primarni namen komasacije kot agrarne operacije je, da se zemljišča na določenem območju zaokrožijo in ponovno razdelijo med prejšnje lastnike tako, da dobi vsak čimbolj zaokrožena zemljišča (55. člen ZKZ/03), enako določa 64. člen ZKZ/03, pri čemer je zakonski namen v upoštevanju vseh v komasacijo vloženih zemljišč glede na dodeljena.

Komasacijski postopek vodi upravna enota (59. člen ZKZ/03). V postopku se izdelajo in razgrnejo elaborat obstoječega stanja zemljišč na komasacijskem območju, elaborat vrednotenja zemljišč na komasacijskem območju, idejna zasnova ureditve komasacijskega območja in elaborat nove razdelitve zemljišč na komasacijskem območju (63. člen ZKZ/03). Komasacijski udeleženci lahko podajo na elaborate pripombe in predloge na sami razgrnitvi, najpozneje pa v 8 dneh po izteku roka razgrnitve (četrti odstavek 63. člena ZKZ/03). V postopku komasacije je torej zagotovljena kontradiktornost, upravna organa sta bila dolžna upoštevati pripombe in predloge tožnikov oziroma se do njih opredeliti. Sodišče zato v obravnavanem upravnem sporu presoja pravilnost opredelitve organov do pripomb oziroma predlogov tožnikov, v skladu z določbo tretjega odstavka 20. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) pa novih dejstev, ki jih tožniki navajajo v tožbi, ne upošteva.

V zvezi z v komasacijo vloženo parcelo 2471 so tožniki želeli, da bi se jim dodelila parcela na isti lokaciji ter da se zgolj poravnajo meje s sosednjo nepremičnino, saj bo ta slej ko prej postala gradbena. Razlogi, ki so jih navajali tožniki kot razloge za dodelitev iste parcele, niso pravno relevantni razlogi za dodelitev v sklad vložene parcele na istem mestu, zato jih organ ni bil dolžan upoštevati. V zvezi z ugovorom, da je parcela v naravi pašnik, pasejo se krave in leži blizu doma prvih dveh tožnic, sodišče ugotavlja, da Pravilnik v 2. alinei prvega odstavka 16. člena določa kriterij oddaljenosti, vendar tožniki svojega ugovora o oddaljenosti dodeljenega zemljišča ne vežejo na povečanje povprečne oddaljenosti dodeljenih zemljišč, zato ta pravna podlaga njihovega ugovora ne more utemeljevati. Ugovor, da je novi lastnik odstranil ograjo, s čemer jim je nastala velika škoda in zahteva, da se ograja prestavi na novo zemljišče, ki jim je bilo dodeljeno, ni predmet komasacije. Ograja dokler stoji, je pritiklina, pripada zemljišču in s tem lastniku zemljišča. Po novi razdelitvi pripadajo upravičenja glede razpolaganja in upravljanja z zemljiščem in ograjo novemu lastniku.

Dodelitvi parcele 4066 tožniki ugovarjajo, ker ta ne ustreza podatkom iz odločbe, saj je za 1 ha manjša. Sodišče soglaša z drugostopnim organom, da gre za pavšalno navedbo, saj so tožniki parcelo sami izmerili, torej ne gre za ustrezno oceno površine. V postopku je bila parcela določena s koordinatami ZK točk, ki izkazujejo enako površino, kot je navedena v odločbi. Ugovor, da je na parceli prišlo do širjenja poti preko določenih mej, pa je tožbena novota, pri čemer je tudi ugotoviti, da ni konkretiziran. Iz njega ne izhaja, ali je do kršitve 67. člena ZKZ/03 res prišlo (zmanjšanja skupne površine zemljišč, ki naj se razdelijo). Razen tega iz ugovora ni razviden subjekt širjenja poti (je prišlo do tega uradoma, kar bi moral organ upoštevati ali protipravno, pri čemer pa je pojasniti, da imajo za tako širjenje poti tožniki zagotovljeno varstvo v rednem sodnem postopku kot novi lastniki). Ugovor, da ni obrazloženo, zakaj se je pri parceli 4066 zvišala bonitetna ocena iz 24 v 28, pa bi morali tožniki podati v upravnem postopku v zvezi z elaboratom vrednotenja zemljišč v komasacijskem območju. Ker tožniki takega ugovora niso podali, se z ugovorom v tožbi ne morejo sklicevati na neobrazloženost. Parcela 4041 je deloma spremenila svojo lego, v posledici so morali tožniki tri visokostebelna drevesa presaditi, ker so bila ob novi določitvi meje le 70 cm stran od meje, kar je premajhen odmik. Sodišče soglaša z drugostopnim organom, da navedeno ne pomeni nezakonitosti odločbe in samo po sebi utemeljenosti ugovora, da se pri novi dodelitvi zemljišč ni upoštevalo dejanskega stanja v naravi.

Z dodelitvijo prejete parcele 4088 se tožniki ne morejo strinjati, ker je pol manjša in veliko ožja in omogoča le poljedelstvo, poleg tega pa je iz tega razloga nefunkcionalna. Kot že zgoraj obrazloženo, je zahtevo, določeno v prvem odstavku 55. člena ZKZ/03 razumeti tako, da v komasacijskem postopku zaokroževanje zemljišč ni vezano na posamezna vložena glede na posamezna dodeljena zemljišča, marveč skupno na vsa vložena zemljišča glede na vsa dodeljena zemljišča. Gledano celovito pa je bil ta kriterij v pogledu tožnikov, ki so imeli pred komasacijo v posesti 11 obdelovalnih kosov, po njej pa so dobili 4 obdelovalne kose, ki so glede na staro stanje tudi strnejše locirana, kot ugotavlja drugostopni organ, izpolnjen. V zvezi z nefunkcionalnostjo, ki jo opisujejo tožniki, pa sodišče ugovoru ne sledi iz razloga, ki ga je navedel drugostopni organ. Iz skice prvostopne odločbe izhaja, da ima parcela urejen dostop preko novoustanovljenih poti iz severne in južne strani, torej tožniki lahko zagotovijo funkcionalnost te parcele tudi v pogledu, kot ji jo v tožbi očitajo.

Bistvo komasacije, zaokroževanje zemljišč, se ne more presojati zgolj iz gledišča ene parcele, zato sodišče ugovoru v zvezi s parcelo 4074, da bi stara parcela 2412/2 morala biti pridružena parceli v tabli 13, ker pa ni bila, ni bilo uresničeno, ne sledi. V zvezi z ugovorom, da so bile kršene določbe 1. alinee prvega odstavka 16. člena in 6. alinee prvega odstavka 16. člena Pravilnika, pa sodišče ob celoviti presoji prvostopne odločbe, predlogov in pripomb, ki so jih tožniki podali, meni, da je bilo bistvo komasacije v obravnavani zadevi upoštevano (iz 11 parcel so tožniki dobili 4), upoštevana pa sta bila tudi kriterija iz 16. člena Pravilnika. V zvezi z usmeritvijo gospodarjenja (kriterij iz 1. alinee) tožniki niti ne pojasnijo, katera njihova pripomba se ni upoštevala, oz. v čem naj bi bila njihova usmeritev prizadeta (gledano celostno v zvezi z dodeljenimi parcelami). Enako pa velja za kriterij v zvezi z obliko parcel (6. alinea). Nezadovoljstvo z obliko, pri čemer nefunkcionalnost niti ni izkazana, ne pomeni nezakonitosti odločbe.

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.