Jedro

Namen postopka zavarovanja dokazov je izvedba tistih dokazov, glede katerih obstaja utemeljena bojazen, da se pozneje ne bodo mogli izvesti ali da bo njihova izvedba pozneje težja (1. odst. 265. čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP).

Izrek

Pritožba tožeče stranke se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

I izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožeče stranke z dne 12.11.2008 za zavarovanje dokazov, konkretno za imenovanje izvedenca metalurške ali druge ustrezne stroke.

Proti navedenemu sklepu je tožeča stranka po svojem pooblaščencu vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlagala njegov spremembo, torej ugoditev predlogu za zavarovanje, podrejeno pa njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Trdi, da je odločitev napačna: sodišče je spregledalo, da je predmet zavarovanja blago, zaseženo po začasni odredbi Zg 1 in zato istočasni možni predmet izvršilnega postopka glede poplačila terjatve, ki je predmet te pravde. To pravdno zadevo je potrebno nujno povezati z navedeno začasno odredbo. V kolikor se izkaže, da gre tudi pri novi pošiljki za ničvredno surovino, potem tožeča stranka niti nima dejanskega interesa za vodenje te pravde, saj nima nobene možnosti za eventualno poplačilo. Gre za povsem racionalno postopanje tožeče stranke in s tem tudi sodišča samega. Restriktivna razlaga ni ustrezna. Tožena stranka je tožeči stranki posredovala dve identični pošiljki surovine z domnevno istimi karakteristikami. Ugotavljanje karakteristik pri tej zadržani pošiljki pa je bistvenega pomena za odločanje o zahtevku tožeče stranke glede prve pošiljke. Sodišče je prezrlo bistveno okoliščino, da ta surovina po nekaj mesecih postane povsem neuporabna. Blago iz druge pošiljke bo potrebno prodati in je zato treba ugotoviti, za kako blago gre in njegovo vrednost. Tožeča stranka dokazuje, da je šlo po vsej verjetnosti za sistematično prevaro s strani tožene stranke, saj za prvo blago, za katero je bilo že narejeno izvedensko mnenje in obnašanje tožene stranke po tem, to verjetnost potrjuje. Sodišče ni upoštevalo dejstva, da je tožena stranka iz Kitajske, da je komunikacija zaradi oddaljenosti precej otežena, sedaj pa tudi prekinjena.

Pritožba tožeče stranke ni utemeljena.

Tožeča stranka je dosegla izdajo začasne odredbe (sklep z dne 10.10.2008, opr.št. Zg 1), s katero je zaradi zavarovanja njene denarne terjatve do tožene stranke, sodišče prve stopnje toženi stranki prepovedalo razpolaganje s tam navedeno surovino CaSi kalcijev silicij 30/60, in odredilo hrambo tega blaga v L. V opravičilo izdane začasne odredbe je tožeča stranka zoper toženo stranko vložila tožbo zaradi plačila 54.247,44 EUR s pp. V tožbi navaja, da je od tožene stranke kupila surovino CaSi kalcijev silicij , da je bilo to blago po prispetju v L. odpravljeno končnemu kupcu, ki ga je reklamiral, ker je bilo neuporabno; da je tožena stranka reklamacijo priznala. Tožeča stranka uveljavlja vrnitev zneska, ki ga je plačala toženi stranki za blago ter povrnitev škode v zvezi s to pošiljko blaga. Hkrati s tožbo je predlagala zavarovanje dokazov z imenovanjem sodnega izvedenca metalurške ali druge ustrezne stroke, ki bi ugotovil stanje in vrednost blaga tožene stranke, ki se nahaja v L., zadržanega po sklepu o začasni odredbi z dne 10.10.2008. Namen postopka zavarovanja dokazov je izvedba tistih dokazov, glede katerih obstaja utemeljena bojazen, da se pozneje ne bodo mogli izvesti ali da bo njihova izvedba pozneje težja (1. odst. 265. čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP). Dokazi se v pravdnem postopku izvajajo zato, da se ugotovijo dejstva, na katera opira stranka svoj zahtevek (oz. s katerimi se izpodbijajo navedbe nasprotnika). Upoštevaje vsebino tožbe, ki je bila povzeta zgoraj, pa v obravnavanem primeru tožeča stranka dokaza s postavitvijo izvedenca ustrezne stroke ni predlagala zato, da bi se na tej podlagi ugotovila z njene strani zatrjevana dejstva, ampak, kot priznava tudi v pritožbi, zato, da bo lahko ugotovila, ali sploh ima interes za vodenje predmetnega postopka oz. ali ima možnost za poplačilo terjatve, ki jo vtožuje. Temu pa postopek zavarovanja dokazov ni namenjen, zato je sodišče prve stopnje predlog tožeče stranke utemeljeno zavrnilo.

Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 2. tč. 365. čl. ZPP, pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.