Jedro

Glede na izrečeno prepoved vlaganja prošenj za BPP za nadaljnjih šest mesecev od 12. 6. 2014 dalje v odločbi, št. Bpp 1289/2014, je organ za BPP pravilno odločil, da pogoji za vsebinsko obravnavo tožničine prošnje niso podani, ker tožnica ne more biti stranka v postopku dodelitve BPP (in sicer do 12. 12. 2014). Glede na povedano na drugačno odločitev v zadevi tudi ne morejo vplivati tožničine navedbe o neupravičenem zavrženju njene prošnje in posledično o kršenju človekovih pravic in povzročitvi škode.

Tožnica izpodbija sklep Višjega sodišča v Ljubljani, I Cp 478/2014 z dne 14. 4. 2014, torej akt, izdan v sodnem postopku, in ne upravni akt, prav tako ne gre v zadevi za javnopravno odločanje pri izvrševanju upravne funkcije, ki bi se zaključilo z izdajo ustreznega akta. Ne iz ZUS-1, kot tudi ne iz ZPP, pa ne izhaja, da bi bilo zoper tak sklep možno varstvo v upravnem sporu. V zadevi tudi ne gre za primer iz 4. člena ZUS-1, saj je zoper tak sklep možno drugo sodno varstvo in sicer vložitev izrednih pravnih sredstev po ZPP. Tožnica tudi izpodbija posamezna dejanja oziroma opravila ter akte, izdane v izvršilnem postopku, pravdnem postopku, zemljiškoknjižnem postopku ter stečajnem postopku in predlaga njihovo zadržanje. Tožnica bi torej morala tudi v teh konkretnih sodnih postopkih vložiti tovrstne predloge in ne v upravnem sporu.

Izrek

Tožba zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. Bpp 1776/2014 z dne 8.7. 2014, se zavrne.

Tožba zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani, I Cp 478/2014 z dne 14. 4. 2014, ter v zvezi s predlogi za zadržanje aktivnosti sklepa In 848/2007-170, zemljiškoknjižnega vpisa Dn 30070/2014 Sdn, P 344/2010 ter sklepa, 0814 In 1855/2007, se zavrže.

Obrazložitev

S sklepom, št. Bpp 1776/2014 z dne 8. 7. 2014, je organ za BPP zavrgel prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 28. 3. 2014 za oprostitev plačila stroškov postopka, tj. predujma za cenitev nepremičnine v izvršilnem postopku, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, 2874 In 848/2007-170, zaradi izterjave 170.000,00 EUR s pp. V obrazložitvi je organ navedel, da je po prejemu prošnje tožnice vpogledal v vpisnik BPP in ugotovil, da je bila tožnici z odločbo, št. Bpp 1289/2014 z dne 12. 6. 2014, zavrnjena prošnja za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje v sodnem postopku obnove nepravdnega postopka, ki se je vodil pred Okrajnim sodiščem v Grosupljem, N 32/2013 na podlagi 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v zvezi z 8. in 12. členom Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre), hkrati pa ji je bila izrečena prepoved vložitve nove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči nadaljnjih šest mesecev, ker je v prošnji navajala neresnične podatke glede stanja nepremičnin, katerih lastnica je, glede na peti odstavek 20. člena ZBPP. Ker tožnica do izteka roka za prepoved vložitve nove prošnje ne more biti stranka v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči, je organ njeno prošnjo na podlagi 2. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v zvezi s 34. členom ZBPP zavrgel. Tožnica je tožbo vložila zoper sklep, št. Bpp 1776/2014, prejet 14. 7. 2014, in zoper sklep I Cp 478/2014 z dne 14. 4. 2014. Predlagala je, da naslovno sodišče odloči tudi tako, da zadrži aktivnosti pravnomočnega sklepa do rešitve tožbe (In 848/2007-170) zaradi nastale škode, zadrži aktivnosti zemljiškoknjižnega vpisa A.A. Dn 30070/2014 Sdn, zadrži aktivnosti zadeve stečajnega upravitelja P 344/2010 GPG Grosuplje, zadrži aktivnosti v zadevi nepravnomočnega sklepa 0814 In 1855/2007 med strankama B.B. in C.C. V zvezi z izpodbijanjem sklepa, št. Bpp 1776/2014, je navedla, da predlaga, da sodišče odloči tako, da ji dodeli Bpp in odvetnika, pri čemer je zadeva nujna, da sodišče zavrže sklep Višjega sodišča, I Cp 478/2014 in določi obnovo postopka o razdružitvi skupnega premoženja z dokazovanjem s pričami – njenih otrok D.D. in E.E. Organ za BPP je neupravičeno zavrgel njeno prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. To pa je nedopustno, kršene so ji človekove pravice in povzročena neprecenljiva škoda, organ jo je namerno zavedel in odločal o drugi vzporedni zadevi BPP. Navedla je tudi, da tožbo vlaga zoper napačno voden postopek v Bpp 1289/2014 z dne 12. 6. 2014. Okrajno sodišče v Ljubljani jo je obvestilo, da je njeno prošnjo z dne 28. 3. 2014 za oprostitev predujma odstopilo v reševanje Okrožnemu sodišču v Ljubljani. Sodišča ji povzročajo namerno škodo s podtikanjem dokumentov. Pobudo je vložila sama za pomoč pri izterjavi v znesku 170.000,00 EUR v zadevi In 848/2007-163 in ne v zadevi N 32/2013. Sklep Višjega sodišča, I Cp 478/2014 z dne 14. 4. 2014, je prejela pred vlogo Bpp in pozivom. Predlagala je, da sodišče zavrže sklep I Cp 478/2014 in naloži Okrajnemu sodišču ponovno odločanje o skupnem premoženju. Obnova postopka je nujna. Lastnik nepremičnin je še vedno F. v stečaju. Nedopustno je, da Višje sodišče izda sklep brez pravne podlage, ni razpisalo obravnave, ni odločalo o zadevi. Sklep je prirejen. Višje sodišče se sklicuje, da ni imela pooblaščenca v zadevi N 32/2013, kar ni res. Okrajno sodišče jo je pozvalo na plačilo takse za obnovo postopka, obnove pa ni nikoli razpisalo. Navedla je še, da je bivšega moža izplačala na hiši v .... Bivši mož ji ni plačal lokala, ne kletnega prostora v izmeri 64,12 m2 in ne njene firme, s katero je poslovala v lokalu G. ob razdružitvi leta 2006/2007. Res je tudi, da je zamolčala nepremičnine, vendar so podatki v GURS popolnoma neresnični, ker naj bi bile nepremičnine prodane v celoti.

Toženka je sodišču poslala upravne spise, na tožbo pa vsebinsko ni odgovorila.

Sodišče ugotavlja, da tožnica v tožbi (poleg navedenih aktov, izdanih v sodnih postopkih, in dejanj, opravljenih v sodnih postopkih) izpodbija dva akta, ki ju je izdal organ za BPP. Sodišče je zato, sledeč 42. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in ob upoštevanju, da so po 10. členu Zakona o sodnih taksah stranke v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči oproščene plačila sodnih taks, razdružilo zadevo tako, da v tem upravnem sporu odloča o zakonitosti sklepa organa za BPP, št. Bpp 1776/2014 z dne 8. 7. 2014, v spisu I U 1424/2014 pa obravnava odločbo organa za BPP, št. Bpp 1289/2014 z dne 12. 6. 2014. K I. točki izreka: Tožba zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. Bpp 1776/2014 z dne 8. 7. 2014, ni utemeljena.

Po presoji sodišča je odločitev organa pravilna in zakonita, zanjo pa je organ navedel pravilne in izčrpne razloge, na katere se sodišče v izogib ponavljanju sklicuje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1), v zvezi s tožbenimi navedbami pa še navaja: V obravnavani zadevi je sporna odločitev organa za BPP o zavrženju tožničine prošnje za dodelitev BPP za oprostitev plačila stroškov postopka, tj. predujma za cenitev nepremičnine v izvršilnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, 2874 In 848/2007-170. Po 129. členu ZUP organ najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže, če (med drugim) vložnik v vlogi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma, če po tem zakonu ne more biti stranka (2. točka prvega odstavka tega člena). Iz podatkov spisa št. Bpp 1289/2014 je razvidno, da je organ za BPP z odločbo, št. Bpp 1289/2014 z dne 12. 6. 2014, zavrnil prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje v sodnem postopku obnove nepravdnega postopka pred Okrajnim sodiščem v Grosupljem, N 32/2013 in odločil še, da tožnica ne more vložiti nove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči nadaljnjih šest mesecev od dne 12. 6. 2014 dalje. Nadalje je iz podatkov spisa Bpp št. 1776/2014 razvidno, da je tožnica v izvršilnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, opr. št. 2874 in 848/2007-170, vložila prošnjo za oprostitev plačila predujma za cenitev nepremičnine, ki jo je Okrajno sodišče nato odstopilo pristojnemu organu za BPP v reševanje kot prošnjo za dodelitev BPP kot oprostitev plačila stroškov postopka in o tem obvestilo tožnico. Glede na izrečeno prepoved vlaganja prošenj za BPP nadaljnjih šest mesecev od 12. 6. 2014 dalje v odločbi, št. Bpp 1289/2014, je tako tudi po presoji sodišča organ za BPP pravilno odločil, da pogoji za vsebinsko obravnavo tožničine prošnje niso podani, ker tožnica ne more biti stranka v postopku dodelitve BPP (in sicer do 12. 12. 2014). Glede na povedano na drugačno odločitev v zadevi tudi ne morejo vplivati tožničine navedbe o neupravičenem zavrženju njene prošnje in posledično o kršenju človekovih pravic in povzročitvi škode.

Glede na povedano je sodišče tožbo tožnice zoper sklep, št. Bpp 1776/2014 z dne 14. 7. 2014, kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. K II. točki izreka: Po 2. členu ZUS-1 sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnice oziroma tožnika. O zakonitosti drugih aktov odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon (prvi odstavek). Upravni akt po tem zakonu je upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta (drugi odstavek). V upravnem sporu pa lahko sodišče odloča tudi o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo (prvi odstavek 4.člena ZUS-1).

Sodišče ugotavlja, da tožnica – poleg obravnavanega upravnega akta, št. Bpp 1776/2014 z dne 8. 7. 2014, - izpodbija sklep Višjega sodišča v Ljubljani, I Cp 478/2014 z dne 14. 4. 2014, torej akt, izdan v sodnem postopku, in ne upravni akt, prav tako ne gre v zadevi za javnopravno odločanje pri izvrševanju upravne funkcije, ki bi se zaključilo z izdajo ustreznega akta. Ne iz ZUS-1, kot tudi ne iz Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), pa ne izhaja, da bi bilo zoper tak sklep možno varstvo v upravnem sporu. V zadevi tudi ne gre za primer iz 4. člena ZUS-1, saj je zoper tak sklep možno drugo sodno varstvo in sicer (pod tam določenimi pogoji) vložitev izrednih pravnih sredstev po ZPP.

Tožnica tudi izpodbija posamezna dejanja oziroma opravila ter akte, izdane v izvršilnem postopku, pravdnem postopku, zemljiškoknjižnem postopku ter stečajnem postopku in predlaga njihovo zadržanje. Tudi v teh primerih gre ali za akt, izdan v sodnem postopku in torej ne za akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu (2. člen ZUS-1), ali pa za dejanja v sodnih postopkih, za katera pa je tudi zagotovljeno drugo sodno varstvo (4. člen ZUS-1), ki je odvisno od vrste postopka ter njegove faze. Tožnica bi torej morala vložiti tovrstne predloge v teh konkretnih sodnih postopkih in ne v upravnem sporu.

Glede na povedano je sodišče tožbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, ker akt, ki se izpodbija s tožbo, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, v tem delu zavrglo.