Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Materialnopravna narava tožbe in nasprotna tožba za ugotovitev deležev na skupnem premoženju onemogoča ločeno obravnavo in da se zato morata obe tožbi obravnavati skupaj. Pri odločanju o isti stvari ne more priti do dveh različnih odločitev. Glede na navedeno je treba (nasprotno) tožbo tožnice obravnavati skupaj z zadevo, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani.
Za sojenje v tej zadevi je stvarno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.
1. Iz podatkov spisa izhaja, da je v pravdni zadevi, ki se vodi pri Okrožnem sodišču v Ljubljani II P 2817/2014, v kateri ima procesni položaj tožnika toženec v tej zadevi, procesni položaj toženke pa tožnica v tej zadevi, in ki se vodi zaradi ugotovitve obsega skupnega premoženja in določitve deležev, tožnica vložila nasprotno tožbo, prav tako zaradi ugotovitve obsega skupnega premoženja in določitve deležev. Okrožno sodišče v Ljubljani se je izreklo za stvarno nepristojno in po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopilo v sojenje Okrajnemu sodišču v Ljubljani. To je sprožilo spor o stvarni pristojnosti, saj meni, da je za odločanje v tej zadevi pristojno sodišče, ki mu je zadevo odstopilo.
2. Za sojenje v tem sporu je stvarno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.
3. V omenjenem sporu II P 2074/2014, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, toženec zahteva ugotovitev, da sta nepremičnini z ID znakoma ... in ... skupno premoženje obeh zakoncev in da delež vsakega znaša eno polovico. Enako zahteva tudi tožnica z (nasprotno) tožbo, ki jo je Okrožno sodišče v Ljubljani odstopilo Okrajnemu sodišču v Ljubljani. Tudi ona zahteva ugotovitev deleža, le da v razmerju tri četrtine proti eni četrtini. V obeh zadevah je tako podana istovetnost pravdnih strank (čeprav v različnih procesnih položajih) in istovetnost tožbenega zahtevka.(1) Pravilno je zato stališče Okrajnega sodišča v Ljubljani, da materialnopravna narava tožbe in nasprotna tožba za ugotovitev deležev na skupnem premoženju onemogoča ločeno obravnavo in da se zato morata obe tožbi obravnavati skupaj. Pri odločanju o isti stvari ne more priti do dveh različnih odločitev. Če je preprečitvi takšne situacije namenjen institut pravnomočnosti, bi to pomenilo, da bi moralo drugo sodišče, če bi prvo v stvari že pravnomočno razsodilo, tožbo v drugi zadevi zavreči v skladu z drugim odstavkom 319. člena ZPP.(2) Glede na navedeno je treba (nasprotno) tožbo tožnice obravnavati skupaj z zadevo II P 2817/2014-2, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani.
4. Na podlagi določb prvega odstavka 24. in prvega odstavka 25. člena ZPP je zato Višje sodišče v Ljubljani sklenilo, da je v tem sporu stvarno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.
Op. št. (1): Obe navedeni okoliščini sta pogoj za upoštevanje litispendence (prim. 189. člen ZPP).
Op. št. (2): Navedene okoliščine pritrjujejo tistemu delu sodne prakse, ki šteje, da zakonec, ki je vpisan v zemljiško knjigo, lahko uveljavlja višji delež na skupnem premoženju (že) z ugovorom.