Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo tudi drugi odstavek 201. člena ZZK-1, ko je kot osebe, za katere bi pomota pri vpisu lahko imela pravne posledice, k podaji pisne izjave namesto zaslišanja pozvalo tako prejšnjo hipotekarno upnico kot novo hipotekarno upnico in dolžnika (zemljiškoknjižnega lastnika).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrtdi sklep sodišča prve stopnje ter dovoli izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa sodišča prve stopnje.

Pritožnica krije sama svoje stroške postopka s pritožbo.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se poprava pomotnega vpisa pri nepremičninah parc. št. 893/6, vpisani pri vl. št. 2284, k. o. in parc. št. 10/3, vpisani pri vl. št. 2172, k. o., obe last c, do celote (1/1), ne opravi in se po uradni dolžnosti vpiše zaznamba zavrnitve vpisa, izbriše plomba ter se po pravnomočnosti tega izbriše zaznamba pomotnega vpisa pod Dn. št. 4412/2007 in Dn. št. 4411/2007. Zoper tak sklep se iz razlogov bistvene kršitve določb postopka, zmotne uporabe materialnega prava ter napačne ugotovitve dejanskega stanja pritožuje Banka d.d.. Navaja, da je izpodbijani sklep nezakonit, saj pri nepremičnini parc. št. 10/3, k.o. pomotni vpis ni bil opravljen, saj je bil za prenos hipoteke na tej nepremičnini podan zemljiškoknjižni predlog in predložena tudi ustrezna listina, zaradi česar tudi poprava pomotnega vpisa ni potrebna. Pomotni vpis pa je bil opravljen pri parc. št. 893/6 k. o. , saj ni bilo zemljiškoknjižnega predloga za prenos hipoteke na tej nepremičnini na novo hipotekarno upnico, prav tako pa za to ni bilo podlage v zemljiškoknjižni listini, ki je bila podlaga za prenos hipoteke na parc. št. 10/3, k. o.. Do prenosa hipoteke tudi na tej nepremičnini je prišlo zaradi napačne računalniške aplikacije. Sodišče prve stopnje bi moralo popravek pomote ker se opravljeni vpis ne sklada z dovoljenim vpisom izvesti po uradni dolžnosti, pri tem pa bi moralo pridobiti le izjavo Banke , saj je pomota imela pravno posledico le zanjo, ker je bila izbrisana kot hipotekarni upnik, ne pa tudi za dolžnika in lastnika obremenjene nepremičnine ter novo upnico. Na ... je bila na podlagi zemljiškoknjižnega dovoljenja v skladu s pogodbenim dogovorom pravilno prenesena hipoteka na parc. št. 10/3, k. o. ,... pa bi imel tudi po popravi pomotnega vpisa svojo nepremičnino enako obremenjeno. Zaradi poprave pomotnega vpisa tako njuna pravica ne bi bila prekršena. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi ter dovoli popravo pomotnega vpisa pri nepremičnini parc. št. 893/6, vpisani v vl. št. 2284, k. o..

Sedanja hipotekarna upnica v odgovoru na pritožbo izpodbija navedbe pritožnice ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrže ter v celoti potrdi oba sklepa Okrajnega sodišča v pod Dn. št. 4412/2007 in 4411/2007. Pritožba ni utemeljena.

V predmetni zadevi je Banka d.d., ki je bila v zemljiški knjigi pri nepremičninah parc. št. 893/6 vl. št. 2284, k. o. in parc. št. 10/3 vl. št. 2172, k. o. , vpisana kot hipotekarna upnica zavarovane terjatve v višini 196.000 DEM s pripadki, na podlagi Pogodbe o odkupu in prenosu zavarovane terjatve ter hipoteke z dne 5.12.2005 ter dodatka k tej pogodbi z dne 1.12.2006, zavarovano terjatev ter hipoteko, vknjiženo na parc. št. 10/3 vl. št. 2172, k. o., prenesla na novo upnico. ... je nato vložila zemljiškoknjižni predlog, s katerim je zahtevala vknjižbo prenosa zastavne pravice na parc. št. 10/3 k.o. nase, sodišče prve stopnje pa je s sklepom Dn. št. 76/2007 z dne 29.10.2007, popravljenim s sklepom Dn. št. 76/2007 z dne 7.11.2007, predlagano vknjižbo dovolilo. Kljub temu, da je bila vknjižba prenosa zastavne pravice na ... dovoljena le pri parc. št. 10/3 vl. št. 2172, k. o., je zemljiškoknjižno sodišče vknjižilo prenos zastavne pravice tudi pri parc. št. 893/6 vl. št. 2284, k. o. . Zemljiškoknjižno sodišče je zato na podlagi 200. člena ZZK-1 po uradni dolžnosti pri obeh nepremičninah zaznamovalo pomotni vpis, tako prejšnjo hipotekarno upnico Banko d.d. kot novo hipotekarno upnico in zemljiškoknjižnega lastnika obeh obremenjenih nepremičnin ... pa je pozvalo, naj namesto zaslišanja stranke po 2. odstavku 201. člena ZZK-1 podajo pisno izjavo o pomotnem vpisu. Banka d.d. je s popravo pomotnega vpisa soglašala, ... in ... pa ne, zaradi česar je zemljiškoknjižno sodišče z izpodbijanim sklepom odločilo, da se nameravana poprava ne opravi ter navedlo, da bi Banka d.d. mogla uveljavitev tega, kar predlaga v svoji vlogi, doseči na podlagi pravnomočne sodbe, izdane v pravdnem postopku.

Pritožbeni preizkus zadeve pokaže, da je zemljiškoknjižno sodišče pravilno ugotovilo dejstva, ki so pomembna za odločitev v obravnavani zadevi, na tako ugotovljena dejstva je materialno pravo pravilno uporabilo, prav tako pa tudi bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku – ZNP v zvezi s 120. členom ZZK-1), ni zagrešilo, kar je narekovalo zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa (2. točka tretjega odstavka 161. člena ZZK-1).

Če je pri vpisu v zemljiško knjigo prišlo do pomote, tako da se opravljeni vpis ne sklada z dovoljenim vpisom, zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti začne postopek popravljanja pomotnega vpisa in pri pomotnem vpisu to zaznamuje (prvi odstavek 200. člena ZZK-1). O pomoti zemljiškoknjižno sodišče odloči s sklepom, pred odločitvijo o popravi pa mora zaslišati osebe, za katere bi pomota pri vpisu lahko imela posledice (prvi in drugi odstavek 201. člena ZZK-1).

V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je po uradni dolžnosti začelo postopek za popravo pomote pri vpisu pri parc. št. 893/6, vpisani pri vl. št. 2284, k. o., saj vknjižba prenosa zastavne pravice na tej nepremičnini s sklepom zemljiškoknjižnega sodišča ni bila dovoljena, niti zanjo ni bil podan zemljiškoknjižni predlog. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo tudi drugi odstavek 201. člena ZZK-1, ko je kot osebe, za katere bi pomota pri vpisu lahko imela pravne posledice, k podaji pisne izjave namesto zaslišanja pozvalo tako prejšnjo hipotekarno upnico kot novo hipotekarno upnico in dolžnika (zemljiškoknjižnega lastnika). Tako ne drži pritožbena navedba Banke d.d., da ima pomota pravne posledice le zanjo, ker je bila izbrisana kot hipotekarni upnik, ampak ima pomota pravne posledice tudi za novo hipotekarno upnico, ki je na podlagi pomotnega vpisa pridobila večje zavarovanje za svojo terjatev kot če pomote ne bi bilo (in bi ga z izbrisom vpisa izgubila), prav tako pa tudi za zemljiškoknjižnega lastnika obremenjene nepremičnine, ki bi lahko, če do pomote ne bi prišlo, zoper osebo, ki je vpisana kot hipotekarni upnik, čeprav ni več upnik zavarovane terjatve, zahteval izbris hipoteke in tako dosegel, da nepremičnina s hipoteko za zavarovanje predmetne terjatve ne bi bila več obremenjena. Ker pa soglasje za popravo pomote s strani vseh prizadetih oseb ni bilo podano, sodišče poprave pomote z izbrisom pomotnega vpisa po uradni dolžnosti ni moglo izvesti, stranka, ki meni, da je zaradi pomote prizadeta v svojih pravicah, pa bo zahtevo za izbris pomotnega vpisa lahko uveljavljala v pravdi. Šele na podlagi sodbe, izdane v pravnem postopku, bo namreč zemljiškoknjižno sodišče lahko popravilo pomoto in pomotni vpis izbrisalo (primerjaj tudi sodne odločbe: VSL sklep I Cp 442/2006, VSL sklep I Cp 2620/2005, sklep VSL I Cp 1527/2004; Vrenčur Renato v Tratnik Matjaž/Vrenčur Renato, Nepremičninsko pravo I. del, Zemljiškoknjižno pravo, Inštitut za nepremičninsko pravo, Maribor 2005, str. 328). Odločitev zemljiškoknjižnega sodišča, ki je zaradi nesoglasja prizadetih oseb v zvezi z nameravano popravo pomote, odločilo, da se poprava pomotnega vpisa pri nepremičnini parc. št. 893/6, vpisani pri vl. št. 2284, k. o. , ne opravi, je tako materialno pravilna, kar je ob izostanku bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP v zvezi s 120. členom ZZK-1) narekovalo zavrnitev pritožbe v tem delu in potrditev izpodbijanega sklepa zemljiškoknjižnega sodišča. Pritožba pa ima prav v delu, ko navaja, da z vknjižbo prenosa zastave pravice pri nepremičnini parc. št. 10/3, vpisani pri vl. št. 2172, k. o. , pomotni vpis ni bil opravljen, saj je sodišče tak vpis dovolilo na podlagi ustrezne zemljiškoknjižne listine (Pogodbe o odkupu in prenosu zavarovane terjatve ter hipoteke z dne 5.12.2005 ter dodatka k tej pogodbi z dne 1.12.2006). Zemljiškoknjižno sodišče je pri zaznambi pomotnega vpisa očitno spregledalo, da je do pomote prišlo le pri nepremičnini parc. št. 893/6, vpisani pri vl. št. 2284, k. o. ter je postopek poprave pomote pri nepremičnini parc. št. 10/3, vpisani pri vl. št. 2172, k. o. , vodilo neupravičeno. Vendar pa je ravno iz tega razloga odločitev, da se poprava "pomotnega vpisa" pri parc. št. 10/3, vpisani pri vl. št. 2172, k. o. , ne opravi, pravilna, saj se z izpodbijanim sklepom vzpostavlja stanje kot da zaznambe pomotnega vpisa ne bi bilo. To pa je narekovalo potrditev izpodbijanega sklepa tudi v tem delu.

Ker je pritožnica v postopku s pritožbo v celoti propadla, je dolžna svoje pritožbene stroške kriti sama, odločitev o stroških odgovora na pritožbo pa je odpadla, saj le-ti niso bili priglašeni.