Jedro

Odlog upravne izvršbe lahko učinkuje le do odločitve o vloženem pravnem sredstvu zoper izvršbo oziroma izvršilni naslov. Ko je o pravnem sredstvu odločeno, ni več pravnega interesa za presojo zakonitosti zavrnitve predloga za odlog upravne izvršbe.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 10. 11. 2003. Z navedeno odločbo je tožena stranka kot neutemeljeno zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper sklep gradbenega inšpektorja Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območna enota Maribor z dne 10. 7. 2003, s katerim je prvostopenjski organ zavrnil zahtevo tožeče stranke za odlog izvršbe odločbe urbanistične inšpekcije z dne 4. 7. 2000, s katero je bilo tožeči stranki naloženo, da mora do 31. 8. 2000 odstraniti armirane betonske temelje in kletne stene nadomestne večstanovanjske hiše na parc. št. 1111 k.o. .... ter vzpostaviti prejšnje stanje.

2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje pritrjuje odločitvi in razlogom tožene stranke. Navaja, da je tožena stranka pravilno uporabila določbe ZUP o odlogu upravne izvršbe. Škoda, ki jo navaja tožeča stranka v zvezi z izvršbo, ni pravno priznana, saj bi nastala kot posledica odprave protipravnega posega tožeče stranke v prostor.

3. Zoper izpodbijano sodbo tožeča stranka vlaga revizijo, prej pritožbo, iz vseh razlogov po prvem odstavku 72. člena ZUS. Predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je izpodbijana odločba tožene stranke pomanjkljivo obrazložena, sodišče prve stopnje pa ne bi smelo nadomeščati takšne obrazložitve tožene stranke s svojo obrazložitvijo, ampak bi moralo izpodbijano odločbo odpraviti. Tožeča stranka je izkazala, da bi ji z izvršbo nastala nepopravljiva škoda v smislu tretjega odstavka 293. člena ZUP, kar predstavljajo stroški nakupa zemljišča, stroški izgradnje do izdaje gradbenega dovoljenja in stroški pripravljalnih del za gradnjo. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da bi bilo v času odločanja mogoče doseči legalizacijo gradnje. Prav tako ni upoštevalo nujnosti gradbenega posega v zvezi z izkopom in temeljem gradbene jame. Opravljena bi morala biti glavna obravnava.

4. Tožena stranka na revizijo, prej pritožbo, ni odgovorila.

5. Revizija ni dovoljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče o pravnih sredstvih zoper izdane odločbe sodišča odloča po ZUS-1, če ni s posebnim zakonom drugače določeno; v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba ter so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba zoper izpodbijano sodbo obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna dne 1. 1. 2007. 7. Toda upoštevati je treba, da je v tretjem odstavku 83. člena ZUS-1 določeno, da revizija ni dovoljena, če jo je vložil nekdo, ki zanjo nima pravnega interesa. Zato je revizijsko sodišče pri obravnavani reviziji po drugem odstavku 107. člena ZUS-1 dolžno po uradni dolžnosti preizkusiti, ali ni revizija izrecno izključena po navedeni določbi.

8. Ker je revizija izredno pravno sredstvo, ki predstavlja zadnjo pravno možnost odločanja v upravnem sporu, je pravni interes podan, če jo vloži revident, ki si z odločitvijo v reviziji lahko izboljša svoj pravni položaj. V obravnavani zadevi je predmet presoje v upravnem sporu pravilnost zavrnitve predloga tožeče stranke za odlog upravne izvršbe. Po določbi tretjega odstavka 293. člena ZUP se upravna izvršba lahko izjemoma odloži tudi na predlog zavezanca ali upravičenca, če je bilo zoper izvršbo oziroma zoper izvršilni naslov vloženo pravno sredstvo, pa bi z izvršbo verjetno nastala nepopravljiva škoda. Za odlog upravne izvršbe je treba izkazati izpolnjenost dveh pogojev: vloženo pravno sredstvo zoper izvršbo oziroma izvršilni naslov ter izkazan verjeten nastanek nepopravljive škode. Stranka, ki predlaga odlog upravne izvršbe, mora tako izkazati, da je zoper izvršbo oziroma izvršilni naslov vložila pritožbo v upravnem postopku. Vloženo pravno sredstvo predstavlja formalni procesni pogoj za odlog izvršbe, vsebinski pogoj za odlog pa je verjetno izkazana nepopravljiva škoda. Presoja vsebinskega pogoja za odlog izvršbe je mogoča le do odločitve o vloženem pravnem sredstvu, potem pa ni več pravnega interesa za vsebinsko obravnavanje odloga upravne izvršbe.

9. V obravnavani zadevi ni sporno, da je tožeča stranka vložila pritožbo zoper izvršilni naslov z dne 4. 7. 2000, zato je sodišče prve stopnje tožbo vsebinsko obravnavalo in jo po vsebinski presoji pravnomočno zavrnilo. Vendar je treba upoštevati, da so bila po podatkih Vrhovnega sodišča pravna sredstva v upravnih sporih zoper izvršbo in izvršilni naslov kasneje umaknjena, zato ni več podan procesni pogoj za odlog izvršbe po tretjem odstavku 293. člena ZUP. Po podatkih Vrhovnega sodišča je namreč sodišče prve stopnje v zadevi U 354/2005 s sodbo z dne 15. 11. 2005, zavrnilo tožbo zoper izvršilni naslov z dne 4. 7. 2000, tožeča stranka je najprej zoper to sodbo vložila pritožbo, ki se je pred Vrhovnim sodiščem vodila pod št. I Up 213/2006, potem pa jo je dne 15. 6. 2006 umaknila, kar je Vrhovno sodišče ugotovilo s sklepom z dne 6. 7. 2006. Prav tako je sodišče prve stopnje v zadevi U 467/2003 s sodbo z dne 15. 11. 2005, zavrnilo tožbo zoper sklep o dovolitvi izvršbe z dne 11. 7. 2003, tožeča stranka je najprej zoper to sodbo vložila pritožbo, ki se je pred Vrhovnim sodiščem vodila pod št. I Up 214/2006, potem pa jo je dne 15. 6. 2006 umaknila, kar je Vrhovno sodišče ugotovilo s sklepom z dne 6. 7. 2006. 10. Ker sta bili pravni sredstvi zoper izvršbo in izvršilni naslov umaknjeni in je zato upravni spor v zvezi z njima končan, izvršilni naslov in sklep o izvršbi pa sta postala pravnomočna, ni več podan pravovarstveni interes za revizijsko presojo odloga upravne izvršbe. Pravni interes v upravnem sporu mora namreč vključevati interes za odpravo pravnih učinkov izpodbijanega akta oziroma dejanj upravnih organov. Če teh ni več zaradi njihovega omejenega časovnega učinkovanja, ki izvira iz zakonske ureditve, pa preneha tudi pravovarstvena potreba za upravni spor. Tožeča stranka si torej svojega pravnega položaja v zvezi z zavrnitvijo njenega predloga za odlog upravne izvršbe ne more več izboljšati.

11. Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo zaradi procesnih razlogov, se do vsebinskih revizijskih ugovorov ni opredeljevalo.

12. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče Republike Slovenije zavrglo revizijo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.