Jedro

Tožena stranka (delodajalec) ne more dokazovati prehoda delavcev (tudi tožnice) k drugi pravni osebi zgolj z izpovedmi prič. Ker v zvezi z domnevnim prehodom delavcev tožena stranka ni predložila nobenih listinskih dokazov, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je bila tožnica še naprej zaposlena pri njej. Za ta čas ji je utemeljeno prisodilo plačo, povračilo stroškov prehrane in prevoza na delo in z dela ter regres za letni dopust.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo sklep in sodbo, s katerima je sklenilo, da se postopek v delu, ki se nanaša na tožbeni zahtevek tožeče stranke za izplačilo odpravnine v višini 720,12 EUR s pp, ustavi in razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 1.697,73 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 10. 2008 dalje do plačila, v roku 15 dni pod izvršbo. Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni po vročitvi povrniti stroške postopka v znesku 133,31 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvi dan po poteku roka za prostovoljno plačilo, do plačila.

Zoper zgoraj navedeno sodbo se v odprtem pritožbenem roku pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrne kot neutemeljen, podredno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno sojenje sodišču prve stopnje. Navaja, da je tožeča stranka v letu 2008 dejansko delala za družbo K. d.o.o. ter ne za toženo stranko, zaradi česar tožeča stranka ni upravičena, da terja od tožene stranke izplačilo plač za leto 2008, izplačilo potnih stroškov in nadomestila za prehrano za leto 2008, če v tem času dejansko sploh ni več delala za toženo stranko. Tožena stranka ni pripravila nobenih obračunov plač, regresa in ostalih plačil, ker je zadevne plačilne liste pripravila povsem nepooblaščena oseba, ki je dejansko delala za družbo K. d.o.o., to je V.K.. Sporno dejstvo je, da je delovno razmerje tožeče stranke pri toženi stranki prenehalo z dnem 27. 9. 2008, ker je v letu 2008 celotno podjetje tožene stranke dejansko prevzela družba K. d.o.o., ki je tudi dolžna plačati vse obveznosti iz naslova delovnega razmerja kot prevzemnik poslov in poslovanja tožene stranke. Sodišče ni izvedlo predlaganih dokazov s strani tožene stranke ter jih je potrebno izvesti v ponovnem sojenju v postopku na prvi stopnji.

Tožeča stranka je podala odgovor na pritožbo, v katerem v celoti prereka pritožbene navedbe in predlaga njeno zavrnitev. Iz listinskih dokazov je razvidno, da je bila tožeča stranka na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 16. 12. 2004 zaposlena pri toženi stranki od 16. 4. 2004 do 27. 9. 2008 na delovno mestu računovodje. Tožena stranka je tožeči stranki obračunala plačo za mesec september 2008 in tudi regres za letni dopust za leto 2008 in ji tudi izročila izplačilni list, vendar jih osebnih prejemkov ni izplačala. Tožena stranka vseskozi navaja, da naj bi tožeča stranka v letu 2008 delala za družbo K. d.o.o., kar ne drži. Te navedbe so povsem nedokazane, kot je pravilno odločilo sodišče. Tožeča stranka, kot je razvidno iz listinskih dokazov in njenih izpovedb, nikoli ni delala za podjetje K. d.o.o.. Tožena stranka je v letu 2008 tožeči stranki izplačala vse plače, razen za mesec september 2008, nikoli ni prejela plače s strani K. d.o.o.. Tudi iz dopisa ZPIZ-a z dne 29. 10. 2009, katerega je predložila tožeča stranka, izhaja, da je tožena stranka v letu 2008 za tožečo stranko plačevala predpisane prispevke. Tudi navedbe tožene stranke, da je plačilne liste predložila nepooblaščena oseba, so povsem brezpredmetne in nedokazane, saj je iz zgodovinske izpisa iz sodnega registra razvidno, da je bila V.K. na dan izdaje plačilne liste za mesec september 2008 in obračuna plač 13/2008 pooblaščena za zastopanje in sicer kot poslovodja, ki zastopa toženo stranko brez omejitev. Torej ni bila nepooblaščena, kot še vedno trdi tožena stranka. Glede na vse navedeno je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita in pritožba neutemeljena in podana zgolj z namenom zavlačevanja. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov in pri tem pazilo na pravilno uporabo materialnega prava in absolutno bistvene kršitve pravil postopka, kot mu to nalaga določba drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP – Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji). Na podlagi navedenega preizkusa je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje in na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo ter da v postopku ni zagrešilo absolutno bistvenih kršitev pravil postopka, na katere se sklicuje pritožba in na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.

Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da je bila tožnica zaposlena pri toženi stranki od 16. 12. 2004 do 27. 9. 2008, kar izhaja iz listinskih dokazov, pogodbe o zaposlitvi, prijave in odjave v zdravstveno zavarovanje, potrdila Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, iz plačilnih list in delovne knjižice ter tudi iz izpovedi tožnice. Zato so pritožbene navedbe tožene stranke, da tožnica v letu 2008 ni bila več zaposlena pri toženi stranki, temveč pri družbi K. d.o.o., neutemeljene. Iz izvedenega dokaznega postopka je sodišče prve stopnje namreč pravilno zaključilo, da je bila tožnica zaposlena pri toženi stranki in ji je tudi ta dolžna plačati terjatve iz delovnega razmerja.

Neutemeljene so pritožbene navedbe, da sodišče ni izvedlo vseh predlaganih dokazov in da je zaradi tega dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Tožena stranka je v zvezi s svojimi trditvami, da je bila tožnica zaposlena pri drugi pravni osebi, predlagala le zaslišanje direktorja tožene stranke M.R. in priče V.K., ne pa listinskih dokazov. Tožena stranka, kot delodajalec, ne more dokazovati prehoda delavca k drugi pravni osebi le s pričami, temveč so za to potrebni listinski dokazi, ki pa jih tožena stranka ni ponudila. Zatrjevanje tožene stranke, da je bilo celotno podjetje tožene stranke prevzeto s strani družbe K. d.o.o., ne temelji na nobenih listinskih dokazih. Nasprotno. Iz predloženih listinskih dokazov izhaja, da je bila tožnica vse do prenehanja delovnega razmerja 27. 9. 2008 zaposlena pri toženi stranki. Iz zgodovinskega izpiska iz sodnega registra je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bila od 27. 9. 2005 do 29. 9. 2008 poslovodja družbe V.K., ki je brez omejitev in samostojno zastopala toženo stranko do 29. 9. 2008, tako so tudi neutemeljene pritožbene navedbe, da ni bila pooblaščena za izdajo plačilnih list, saj je bila zakonita zastopnica tožene stranke tudi v času prenehanja delovnega razmerja tožnice pri toženi stranki (27. 9. 2008). Od 29. 9. 2008 pa sta toženo stranko skupno zastopala M.R. kot prokurist in V.K. kot poslovodja. Zato so nasprotne pritožbene navedbe neutemeljene.

Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo in tudi natančno obrazložilo, zakaj je delodajalec dolžan delavcu plačati plačo, povrniti stroške prehrane in prevoza in plačati regres za letni dopust. Z zaključki sodišča prve stopnje in njegovo obrazložitvijo se pritožbeno sodišče v celoti strinja in jih ne ponavlja.

Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje, za kar je imelo podlago v določbi 353. člena ZPP. Sklenilo je, da stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka, tožena stranka iz razloga, ker s pritožbo ni uspela, tožena stranka pa, ker odgovor na pritožbo ni pripomogel k njeni rešitvi (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).