Jedro

Nepravilno je stališče toženke, da jo v celoti zavezuje časovni okvir prejemanja podatkov ZZZS iz uradne evidence, torej prejem podatkov najkasneje do petnajstega dne v mesecu za pretekli mesec. V primeru obstoja potrdila iz uradne evidence je možno drugačno dokazovanje stanja zaposlenih na presečni datum, vendar z dokazili, na katerih temelji uradna evidenca ZZZS.

Izrek

I.Tožbi se ugodi. Odločba Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije št. 4932-2-1703572-44-2020 z dne 30. 11. 2020 se odpravi in se vrne toženi stranki v ponovni postopek.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano odločbo je organ prve stopnje odločil, da je tožnica zaradi neizpolnjevanja obveznosti po 65. členu Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanja invalidov (v nadaljevanju ZZRZI) za julij, avgust in september 2017 dolžna v Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije (v nadaljevanju Sklad) plačati prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov, in sicer glavnico in zamudne obresti v znesku 4.127,70 EUR (1. točka izreka). Nadalje je bilo odločeno, da so bile obveznosti tožnice 11. 4. 2018 po odločbi Sklada št. 4932-2-1703572-44 z dne 12. 12. 2017 v celoti poravnane v skupnem znesku 4.713,46 EUR in je Sklad zavezancu dolžan vrniti preveč plačan prispevek v višini 584,76 EUR (2. točka izreka). Odločil je še, da je pritožba takse prosta in da v postopku niso nastali posebni stroški (3. in 4. točka izreka).

2.Zoper odločbo organa prve stopnje je tožnica vložila pritožbo, v kateri je navedla, da je bilo napačno ugotovljeno, da je imela v obravnavanem obdobju zaposlenega le enega invalida in ne dveh.

3.V obrazložitvi se prvostopenjski organ sklicuje na določbe ZZRZI, ki se nanašajo na izpolnjevanje obveznosti zavezancev iz naslova zaposlovanja invalidov ter na določbe izvedbenih predpisov, to je Uredbe o določitvi kvote za zaposlovanje invalidov (v nadaljevanju Uredba) in Navodila za izpolnjevanje obrazca prijave v zavarovanje za invalide (v nadaljevanju Navodilo).

4.Ugotavlja, da na podlagi zakona vodi evidenco delodajalcev, ki so po tem zakonu dolžni zaposlovati invalide in evidenco delodajalcev, ki zaradi neizpolnjevanja kvote plačujejo v Sklad prispevek. Sklad je podatke o številu zaposlenih in število zaposlenih invalidov pridobil iz uradnih evidenc Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije po stanju na zadnji dan v mesecu. Sklad prejme podatke le za pretekli mesec in ne tudi za nazaj. Če se podatki iz evidenc delodajalca razlikujejo od podatkov v uradni evidenci Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, jih mora delodajalec zaradi uveljavljanje spremembe obračuna kvote in morebitnih izplačil spodbud pri Skladu uskladiti pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije in o tem obvestiti Sklad do 15. dne v mesecu za pretekli mesec. Sklad torej upošteva le pravilne prijave v zavarovanje, ki so urejene do 15. v mesecu za pretekli mesec. Sklad je po preučitvi dokumentacije ugotovil, da je zavezanec z dne 12. 10. 2017 vložil spremembo v zavarovanje na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije z vnosom šifre invalidnosti za datum 7. 12. 2016, kar je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije potrdil dne 13. 10. 2017. Skladno z zgoraj navedenim lahko Sklad invalidko upošteva od vključno meseca septembra 2017 naprej, saj je bila pravilna prijava invalidke v zavarovanje urejena 12. 10. 2017, to je pred 15. 10. 2017. Zato je Sklad obveznost za mesec september 2017 zmanjšal v višini ene obveznosti, kar pomeni, da je zavezanec v mesecu septembru 2017 glede na pridobljene podatke iz uradnih evidenc, izračun kvote in upoštevanje invalidke C. C. od septembra 2017 naprej, za dva invalida pod kvoto. Enega invalida je zavezanec realiziral z nadomestno izpolnitvijo kvote, zato bi moral zavezanec za mesec september 2017 plačati le en prispevek za invalide pod kvoto. Tako skupni znesek iz naslova neplačanega prispevka znaša 3.944,29 EUR, saj je imela tožnica v mesecu juliju in avgustu enega zaposlenega invalida medtem, ko v mesecu septembru dva zaposlena invalida.

5.Pritožbo tožnice zoper odločbo prvostopenjskega organa je toženka zavrnila.

6.Poudarja, da je bilo stanje obveznosti za tožnico ugotovljeno na podlagi podatkov iz uradnih evidenc Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in FURS. Upoštevano število vseh zaposlenih ter števila zaposlenih invalidov je bilo ugotovljeno, da za doseganje kvote manjkajo v juliju in avgustu 2017 po trije zaposleni invalidi, v septembru 2017 pa en zaposlen invalid. Iz tega razloga je zavezanec, zaradi neizpolnjevanja obveznosti zaposlovanja invalidov, dolžan plačati prispevek za zaposlovanje invalidov. Sklad je pri izračunu kvote za zavezance upošteval kot invalida zaposleno D. D., ki ji je bila izdana odločba Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 14. 7. 2010. Kot invalid pa v izpodbijani odločitvi ni bila upoštevana C. C., ki ji je bila odločba Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje izdana šele 19. 9. 2017, čeprav ji je bila priznana invalidnost že od 7. 12. 2016 dalje. Iz potrdila Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije o spremembi zavarovanja (M3 obrazca) je razvidno, da je bila na vlogo delodajalca sprememba zavarovanja vpisana v evidenco šele 13. 10. 2017, kjer je bila imenovana pravilno prijavljena v zavarovanje kot invalid. Poudarja, da zakon jasno določa, da se kot invalid upošteva le tisti, ki ga delodajalec pravilno prijavi v zavarovanje kot invalida, kar se v konkretnem primeru z C. C. zgodilo šele 12. 10. 2017. Kljub temu, da je bil imenovani status invalida s pravnomočno odločbo z dne 19. 9. 2017 priznan za nazaj od 7. 12. 2016, je bilo pravilno prijavljeno zavarovanje kot invalid šele dne 12. 10. 2017. Ob dejstvu, da se v kvoto štejejo le invalidi, ki jih delodajalci prijavijo v zavarovanje kot invalida, skladno z navodilom, se je za mesec julij in avgust 2017 pri izračunu kvote upošteval samo en zaposlen invalid, od vključno septembra dalje pa se upoštevata dva zaposlena invalida. C. C. Sklad pri izračunu kvote že za mesec julij in avgust 2017 ni upošteval, saj ni bila ustrezno prijavljena v zavarovanje kot invalidka.

7.Tožnica v tožbi meni, da je bilo napačno ugotovljeno dejansko stanje, napačno uporabljeno materialno pravo. Meni, da je odločba pravilna v delu, da je tožnici priznana, da je v mesecu septembru zaposlovala dodatno invalidko C. C., da je preveč plačala znesek 584,76 EUR in da se ta znesek vrne, v preostalem delu pa je odločba napačna in nezakonita. Vztraja, da je poleg delavke s statusom invalida D. D., ki je pri tožnici zaposlena že od 4. 3. 2010 dalje, invalidski status z dokončno odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje št. 9890092 z dne 19. 9. 2017 bil priznan tudi delavki C. C., ki je bila v III. kategorijo invalidnosti razvrščena z odločbo št. 9890092 z dne 28. 3. 2017, in sicer za čas od 7. 12. 2016 dalje. Tožnica je morala za delavko C. C. urediti spremembo zavarovalne podlage za nazaj, in sicer za čas 7. 12. 2016 (potrdilo o spremembi (Obr. M-3) z dne 13. 10. 2017), zato je po prepričanju tožnice posledično tudi v zvezi z odmero obveznosti po 65. členu ZZRZI potrebno upoštevati pravno stanje zadeve in datum, ko je invalid dejansko pridobil pravice iz invalidskega zavarovanja, torej od 7. 12. 2016 in ne šele, ko je bila prijava (za nazaj) dokončno urejena (12. 10. 2017). Meni, da je vsakršna drugačna odločitev nezakonita in nepoštena in predstavlja neenako obravnavo tožnice pred različnimi oblastvenimi organi, pomeni kršitev ustavnega načela varstva zakonitosti in načela pravne varnosti. Predlaga odpravo odločbe in povračilo stroškov.

8.Toženka je sodišču poslala upravne spise in odgovor na tožbo, v katerem vztraja pri pravnih dejanskih ugotovitvah navedenih že v obrazložitvi izpodbijane odločbe. Povzema za odločitev relevantno pravno podlaga in navaja, da Sklad uradnih evidenc za nazaj ne more spreminjati. Da bi torej lahko upošteval spremenjena dejstva za mesec julij 2017, bi moral popravljene podatke prejeti najpozneje do 15. dne v mesecu avgustu za pretekli mesec. Za mesec avgust 2017 bi moral popravne podatke prejeti najpozneje do 15. dne v mesecu septembru za pretekli mesec, tako kot to določa 6. člen Uredbe. Ker je zavezanec invalidko pravilno prijavil v zavarovanje kot invalida šele 12. 10. 2017, je Sklad že upošteval kot invalida pri izpolnjevanju kvote za mesec september 2017, ne pa tudi za julij in avgust 2017. Na podlagi navedenih dejstev je toženka v ponovnem postopku pri izračunu kvote za mesec september upoštevala glede števila zaposlenih invalidov, tudi zgoraj imenovano invalidko in zato zavezancu vrnila preveč plačan prispevek v višini 584,76 EUR.

K I. točki izreka:

9.Tožba je utemeljena.

10.Po prvem odstavku 62. člena ZZRZI so delodajalci, ki zaposlujejo najmanj 20 delavcev, razen tujih diplomatskih in konzularnih predstavništev, invalidskih podjetij in zaposlitvenih centrov, dolžni zaposlovati invalide v okviru določenega deleža od celotnega števila zaposlenih delavcev (v nadaljnjem besedilu: kvota). Po tretjem odstavku istega člena (v tedaj veljavnem besedilu) kvoto iz prvega odstavka določi Vlada Republike Slovenije na predlog Ekonomsko socialnega sveta z Uredbo; kvota pa je glede na dejavnost delodajalca lahko različna, vendar ne more biti nižja od 2 % in ne višja od 6 % od skupnega števila zaposlenih delavcev

11.V obravnavani zadevi je sporno, ali je imel prvostopenjski organ pravno podlago za uporabo 65. člena ZZRZI in določb Uredbe, na podlagi katerih je tožnici za mesece julij in avgust 2017, zaradi neizpolnjevanja obveznosti zaposlovanja invalidov (ali nadomestne izpolnitve), naložil plačilo prispevkov za vzpodbujanje zaposlovanje invalidov z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

12.Prvostopenjski organ je odločitev oprl na podatke pridobljene iz uradnih evidenc. Iz teh izhaja, da je tožnica v spornih mesecih, in sicer julija in avgusta 2017, zaposlovala kot invalida D. D.

13.V času izdaje prvostopenjske odločbe je 65. člen ZZRZI določal, da Sklad za delodajalca, zavezanca h kvoti, ki ne izpolnjuje kvote, objavi obveznost plačila prispevka na spletnem mestu Sklada za elektronsko izmenjavo podatkov najpozneje do desetega dne v mesecu za pretekli mesec. Podlaga za objavo so podatki iz uradnih evidenc upravljavcev podatkov. Objava velja kot obvestilo zavezancem h kvoti o višini mesečnega prispevka (prvi odstavek). Delodajalec, zavezanec h kvoti, ki ne izpolni kvote z zaposlenimi invalidi niti z nadomestno izpolnitvijo kvote, mora do vključno zadnjega dne v mesecu za pretekli mesec plačati v Sklad prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov v višini 70 % minimalne plače za vsakega invalida, ki bi ga moral zaposliti za izpolnitev predpisane kvote (drugi odstavek). Če delodajalec, zavezanec h kvoti, ne izpolnjuje obveznosti iz drugega odstavka tega člena, mu Sklad izda odločbo o obveznosti plačila (tretji odstavek). Če Sklad ugotovi, da je delodajalec plačal prispevek v višjem znesku, kakor ga je dolgoval, mu preveč plačani znesek vrne skladno z določbami zakona, ki ureja davčni postopek (šesti odstavek).

14.Nadalje 66. člen ZZRZI določa, da je na obrazcih za prijavo, odjavo ali spremembo obveznega pokojninskega in invalidskega ter zdravstvenega zavarovanja delavcev potrebno označiti, da se prijavlja ali odjavlja delavec invalid (prvi odstavek). Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije mesečno posreduje Skladu podatke o prijavi in odjavi zaposlenih invalidov pri posameznih delodajalcih (drugi odstavek). Delodajalci, ki zaposlujejo invalide, nimajo pa jih prijavljenih na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije kot invalide v skladu z Navodilom za izpolnjevanje obrazca prijave v zavarovanje za invalide, ne morejo uveljavljati njihovega vštevanja v kvoto, prav tako pa tudi ne preseganja kvote za obdobje, ko invalidov niso imeli ustrezno prijavljenih (tretji odstavek). Če delodajalec ugotovi, da se podatki iz njegovih evidenc razlikujejo od podatkov v uradni evidenci Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, jih mora zaradi uveljavljanja spremembe obračuna kvote uskladiti na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije in hkrati o tem obvestiti Sklad do 15. v mesecu za pretekli mesec (četrti odstavek).

15.90. člen ZZRZI določa, da vodi podatke o zavarovancih vključenih v zdravstveno zavarovanje, Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, iz katerih je tudi razvidno, ali je zavarovanec invalid. Sklad sprejme podatke od zavoda vedno le za pretekli mesec in ne tudi za nazaj.

16.V obravnavni zadevi tožnica izpostavlja oziroma opozarja, da bi moral prvostopenjski organ upoštevati tudi zaposlitev C. C., ki ji je bila invalidnost priznana na podlagi odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje z dne 19. 9. 2017, vendar od 7. 12. 2016 dalje, torej tudi za sporna meseca. Med strankama pa je sicer nesporno, da je spremembo zavarovanja tožnica pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije izvedla 13. 10. 2017. V zvezi s tem je opozoriti, da je tukajšnje sodišče v zadevi že enkrat odločilo s sodbo IV U 67/2018, kjer je tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje, ker se toženka ni opredelila do vpliva navedene odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje na terjatve toženke v spornem obdobju.

17.Sodišče glede na zakonsko podlago, ki je navedena zgoraj, ugotavlja, da se v kvoto po petem odstavku 62. člena ZZRZI štejejo invalidi, ki jih delodajalci prijavijo v zavarovanje kot invalide v skladu z Navodilom. Organ se namreč pri nadzoru izpolnjevanja kvote po zakonu opira na uradne podatke Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije zaposlenih delavcev pri posameznih delodajalcih (ki jih ta mora organu sporočiti v rednem mesečnem obdobju) ter ob prijavi in odjavi zaposlenih invalidov pri posameznih delodajalcih (66. člen ZZRZI). Sklad s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije prejema podatke iz uradne evidence, kar po mnenju toženke pomeni, da mora morebitne spremembe v podatkih prejeti do petnajstega dne v mesecu za pretekli mesec, kot to določa 6. člen Uredbe, v obravnavani zadevi torej do 15. 8. 2017 in 15. 9. 2017.

18.Sodišče ob upoštevanju navedenega ugotavlja, da je bilo stanje sporne obveznosti za julij in avgust 2017 ugotovljeno na podlagi uradnih evidenc, posredovanih Skladu, torej podatkov iz uradnih evidenc Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki je izkazovalo eno delavko.

19.Vendar sodišče ne more pritrditi toženki, da zgoraj opisana ureditev (seznanitev s podatki iz uradnih evidenc najkasneje 15. v mesecu za pretekli mesec in objava podatkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije na spletni strani Sklada) delodajalcu, zavezancu za plačilo prispevka za zaposlovanje invalidov, ne onemogoča dokazovanja drugačnih podatkov, ki vplivajo na izračun kvote.

20.Tretji odstavek 66. člena ZZRZI določa, da delodajalci, ki zaposlujejo invalide, nimajo pa jih prijavljenih na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije kot invalide v skladu z Navodilom za izpolnjevanje obrazca prijave v zavarovanje za invalide, ne morejo uveljavljati njihovega vštevanja v kvoto, prav tako pa tudi ne preseganja kvote za obdobje, ko invalidov niso imeli ustrezno prijavljenih. Peti odstavek 66. člena ZZRZI pa omogoča delodajalcu, uskladitev podatkov iz njegovih evidenc s podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in obveznost, da o tem obvesti Sklad do 15. v mesecu za pretekli mesec.

21.Jezikovno sporočilo zakonskega besedila je semantično jasno in nedvoumno ter zato pušča zelo ozko polje razlage. Bralcu pove, da je bistveno za uveljavljanje kvote ustrezna in pravočasna prijava v evidenco do ustreznega dne v mesecu za pretekli mesec.

22.Vendar je treba izhajati iz namena zakona. Mnenje toženke, na katerem temelji njena odločitev, da jo zavezuje prej navedeni časovni okvir prejemanja podatkov iz uradnih evidenc ZZZS, je namreč v nasprotju z namenom ZZRZI, ki je povečati zaposljivost invalidov in vzpostaviti pogoje za njihovo enakovredno udeležbo na trgu dela z odstranjevanjem ovir in ustvarjanjem enakih možnosti (prvi odstavek 2. člena ZZRZI). Z namenom ohranjanja delovnih mest in ustvarjanja novih delovnih mest za invalide pa država zagotavlja delodajalcem, ki zaposlujejo invalide nad kvoto, materialne vzpodbude (drugi odstavek 2. člena ZZRZI). Invalid oziroma invalidka pa je oseba, ki pridobi status invalida po tem zakonu ali po drugih predpisih, in oseba, pri kateri so z odločbo pristojnega organa ugotovljene trajne posledice telesne ali duševne okvare ali bolezni in ima zato bistveno manjše možnosti, da se zaposli ali ohrani zaposlitev ali v zaposlitvi napreduje (3. člen ZZRZI).

23.Znotraj dobesednega pomena norme je potrebno jezikovni pomen, kadar pride do neskladja osnovne dobesedne razlage z namenom norme, zožiti ali razširiti, vendar moramo obe možnosti, še zlasti pa razširjajočo razlago, uporabljati skrajno previdno.

24.Za potrebe notranje konsistentnosti in s tem skladnosti z načelom pravne države dovolj, da je mogoče z različnimi, splošno sprejetimi pravili razlage ugotoviti, katero izmed možnih razlag je potrebno uporabiti v konkretnem primeru.

25.Pravice delavke, priznane v odločbi Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, se v konkretnem primeru raztezajo tudi na delodajalca, ki je dolžan delavki zagotoviti nove pogoje dela. Pravnomočna odločba zavezuje tudi njega in zato je v nasprotju za načelom pravne varnosti, da delodajalec, ki si je poleg obveznosti obetal določene koristi, teh ni deležen.

26.Nadalje bi ob dejstvu, da je po naravi stvari jasno, da postopki za izdajo odločbe pred Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje trajajo dlje časa, bilo kršeno splošno načelo enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave, ki zahteva, da zakonodajalec bistveno enake položaje ureja enako. Če zakonodajalec takšne položaje ureja različno, mora za razlikovanje obstajati razumen razlog, ki izhaja iz narave stvari (npr. odločba št. U-I-68/04 z dne 6. 4. 2006, Uradni list RS, št. 45/06). Načelo enakosti torej zakonodajalcu ne preprečuje, da v mejah svoje pristojnosti določa kriterije, po katerih bo določena podobna dejanska stanja med seboj razlikoval in nanje vezal različne pravne posledice. Tovrstno razločevanje, s katerim zakonodajalec zasleduje dopustne cilje, je bistvena sestavina zakonodajne pristojnosti (glej tudi odločbo št. U-I-70/04 z dne 15. 2. 2007, Uradni list RS, št. 18/07). Iz zakonodajnega gradiva izhaja, da je bila določba tretjega odstavka 66. člena v sedanjem besedilu v ZZRZI vnesena z novelo Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI-C), ki je začela veljati 1. 1. 2015. Kot razlog za spremembo pa je v obrazložitvi navedeno, da je vnesena na podlagi notranje revizije, ki je bila opravljena pri Skladu in ne prinaša vsebinskih sprememb.

27.Glede na zapisano je tako ugotoviti, da ni razumne razlage za neenako obravnavo v primeru, da se evidenca popravi za nazaj, v skladu z izdano odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

28.Tožnica je podatek o številu zaposlenih na presečni datum dokazovala s odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje z dne 19. 9. 2017 in 28. 3. 2017 ter potrdilom o spremembi (obrazec M-3) z dne 13. 10. 2017, iz katerih je razvidno, da se je prijava v evidence izvedla z datumom spremembe zavarovanja od 7. 12. 2016 in s temi podatki dokazovala tudi, da sporne obveznosti ni dolžna plačati. Sodišče na tem mestu opozarja, da gre za potrdilo v smislu 179. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). ZUP pa se glede na določbo 6. člena ZZRZI uporablja v postopku uveljavljanja pravic po tem zakonu, prav tako pa se uporablja ZUP tudi glede obračunavanja in plačevanja obveznosti.

29.Ob upoštevanju navedenih ugotovitev sodišče v nadaljevanju, da je stališče toženke, da jo v celoti zavezuje časovni okvir prejemanja podatkov ZZZS iz uradne evidence, torej prejem podatkov najkasneje do petnajstega dne v mesecu za pretekli mesec, kot to določa 6. člen Uredbe, v obravnavanem primeru nepravilno.

30.Sodišče namreč slednjo navedbo, ob obstoju potrdila iz uradne evidence in upoštevanju določb ZUP razume tako, da je sicer drugačno dokazovanje stanja zaposlenih na presečni datum možno, vendar z dokazili, na katerih temelji uradna evidenca ZZZS.

31.Na podlagi navedenega sodišče ugotavlja, da v obravnavani zadevi dejansko stanje, na katerem temelji izpodbijana odločitev, ni bilo ugotovljeno v skladu z načelom materialne resnice iz prvega odstavka 8. člena ZUP, zato je tožba iz navedenega razloga utemeljena. Sodišče je zato tožbi, na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo v ponovni postopek (tretji odstavek istega člena).

32.Sodišče je odločilo na podlagi pisnih vlog in pisnih dokazov na seji, saj sta se stranki pisno odpovedali glavni obravnavi (279.a člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

K II. točki izreka:

33.Tožnica je v zadevi zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani akt odpravilo, je tudi odločilo, da mora toženka v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 povrniti stroške postopka. Na podlagi drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožnici v upravnem sporu je sodišče tožnici prisodilo ustrezen pavšalni znesek povračila stroškov v višini 285,00 EUR, kar z 22 % DDV znaša skupaj 347,70 EUR. Zadeva je bila namreč rešena na seji, tožnico pa je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik.

34.Prisojeni znesek stroškov mora toženka tožnici povrniti v roku 15 dni, šteto od dne, ko ji je vročena ta sodba (313. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), od poteka tako določenega paricijskega roka dalje tečejo tudi zakonske zamudne obresti (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).

-------------------------------

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI-C) je dosegljiv na povezavi https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/6ef5e334885f6ff5281630a649e47afe2693a2b791e010414edcf405242ce283.

Uradni list RS, št. 98/14 z dne 31. 12. 2014.

V postopku je treba ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo.

Zveza:

Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (2004) - ZZRZI - člen 62, 62/5, 65, 66 Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 179

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.