Jedro

S pritožbenim zatrjevanjem, da se bo stečajna masa šele oblikovala, upnik smiselno zatrjuje obstoj razlogov za začetek stečajnega postopka po 1. odst. 100. čl. ZPPSL. Po tem določilu sme stečajni senat odločiti, da se stečajni postopek začne in nadaljuje tudi, če dolžnikovo premoženje ne zadošča niti za stroške stečajnega postopka, če upnik verjetno izkaže, da se bo stečajna masa povečala z vrnitvijo premoženja na podlagi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj. To določilo sicer ne omenja možnosti povečanja premoženja s plačilom odškodnine po 19. in 20. čl. ZFPPod. Gre pa za primerljivo situacijo, kajti takojšen zaključek stečajnega postopka zaradi pomanjkanja premoženja stečajnega dolžnika prepreči tako izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju kot tudi možnost uveljavljanja odškodninskih zahtevkov, predvidenih v 19. in 20. čl. ZFPPod.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne v nov postopek sodišču prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo: "Stečajni postopek nad dolžnikom X, d.o.o., Škofja Loka, matična številka: ..., šifra dejavnosti: ..., se začne in se takoj zaključi. Morebitno premoženje stačajnega dolžnika se uporabi v skladu s 5. odst. 99. čl. ZPPSL.

Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Po pravnomočnosti sklepa se dolžnik izbriše iz sodnega registra." Proti sklepu sodišča prve stopnje vlaga pravočasno pritožbo upnik. V pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v nov postopek sodišču prve stopnje.

Pritožba je utemeljena.

S pritožbenim zatrjevanjem, da se bo stečajna masa šele oblikovala, upnik smiselno zatrjuje obstoj razlogov za začetek stečajnega postopka po 1. odst. 100. čl. ZPPSL. Po tem določilu sme stečajni senat odločiti, da se stečajni postopek začne in nadaljuje tudi, če dolžnikovo premoženje ne zadošča niti za stroške stečajnega postopka, če upnik verjetno izkaže, da se bo stečajna masa povečala z vrnitvijo premoženja na podlagi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj. To določilo sicer ne omenja možnosti povečanja premoženja s plačilom odškodnine po 19. in 20. čl. ZFPPod. Gre pa za primerljivo situacijo, kajti takojšen zaključek stečajnega postopka zaradi pomanjkanja premoženja stečajnega dolžnika prepreči tako izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju kot tudi možnost uveljavljanja odškodninskih zahtevkov, predvidenih v 19. in 20. čl. ZFPPod. V obeh primerih je namreč začetek stečajnega postopka predpostavka omenjenih zahtevkov. Zato pritožbeno sodišče ocenjuje, da obravnavana pritožba upnika terja presojo po 100. čl. ZPPSL (prim. 2. odst. 3. čl. ZS). Drugačno stališče bi pomenilo neenakopravno obravnavanje upnikov stečajnega dolžnika, pri katerem obstoji vsaj z verjetnostjo izkazana možnost povečanja stečajne mase z izpodbijanjem pravnih dejanj in pri katerem obstoji enaka možnost povečanja stečajne mase s plačilom odškodnine po 19. in 20. čl. ZFPPod.

O verjetnosti, da se bo stečajna masa povečala (ali pa šele oblikovala), odloča sodišče prve stopnje. Ker pa se s trditvami, navedenimi v pritožbi prvostopno sodišče ni moglo ukvarjati, saj jih ni poznalo, pritožbeno sodišče ocenjuje, da je pritožbeni razlog nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja podan. Začetek stečajnega postopka na podlagi 1. odst. 100. čl. ZPPSL je, kot je bilo že obrazloženo, materialnopravna predpostavka za zatrjevano odškodninsko odgovornost. Ker je z izpodbijanim sklepom prvostopno sodišče postopek ne samo začelo, ampak ga je tudi ustavilo, upnik pred izdajo izpodbijanega sklepa niti ni imel možnosti opozoriti na dejstva, zatrjevana v pritožbi (primerjaj 1. odst. 337. čl. ZPP). Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep na podlagi 355. čl. v zvezi s 1. odst. 337. čl. ZPP in 15. čl. ZPPSL razveljavilo in zadevo sodišču prve stopnje vrnilo v ponovno odločanje. Rzveljaviti je moralo tudi sklep o začetku stečajnega postopka, ker ne vsebuje npr. sklepa o določitvi stečajnega upravitelja (prim. 102. čl. ZPPSL).

Po določilu 2. odst. 100. čl. ZPPSL sme stečajni senat odločiti, da mora upnik dati predujem, ki ga določi stečajni senat za kritje stroškov izvedbe postopka. Ponovna odločitev v tej stečajni zadevi bo zato odvisna od te pritožnikove pripravljenosti. Ta upnikova dolžnost, o kateri odloča sodišče prve stopnje, namreč ni brez posledic za izvedbo stečajnega postopka (primerjaj 93. čl. v zvezi s 1. in 2. odst. 99. čl. ZPPSL).

Odločitev, da se premoženje stečajnega dolžnika izroči v skladu s 5. odst. 99. čl. ZPPSL, je neločljivo povezana z odločitvijo iz 1. odst. izreka izpodbijanega sklepa. Enako velja za odločitev o izbrisu stečajnega dolžnika. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep moralo v celoti razveljaviti.

Razlogi za nadaljevanje postopka pa so razvidni že iz dosedanje obrazložitve.