Jedro

Ker je bil plačilni nalog toženi stranki kljub pravopisni napaki v navedbi firme tožene stranke pravilno vročen in je zoper njega vložila pritožbo, je očitno da v zvezi s plačilnim nalogom niso podane kršitve postopka, ki bi vplivale na pravilnost odločbe in na pravilnost vročitve plačilnega naloga. Pravopisna napaka v navedbi firme tožene stranke in navedba starega naslova tožene stranke na nastanek in obstoj taksne obveznosti nista imeli nobenega vpliva.

Tožena stranka v napovedi pritožbe zoper sodbo ni navedla, da bo sodbo s pritožbo le delno izpodbijala in tudi ni navedla v kateri višini naj bi jo izpodbijala. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je takso za pritožbo odmerilo od vrednosti spornega predmeta.

Glede na 18. točko prvega odstavka 5. člena ZST-1 in na prvi odstavek 105.a člena ZPP velja taksna tarifa 1121 ZST-1 tudi za napoved pritožbe. Če se bo izkazalo, da je tožena stranka plačala sodno takso za sodno dejanje, ki ne bo opravljeno, bo imela pravico do vrnitve takse po 36. členu ZST-1.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnika z dne 27. 8. 2020 zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse za pritožbo opr. št. I Pg 939/2019 z dne 20. 8. 2020. 2. Zoper sklep je pravočasno pritožbo vložila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču je predlagala, naj izpodbijani pritožbi ugodi in izpodbijani sklep ter plačilni nalog razveljavi ter sodišču prve stopnje vrne zadevo v novo odločanje z navodilom, naj odmeri sodno takso po vložitvi pritožbe z novim plačilnim nalogom upoštevaje vrednost, glede katere se bo sodba izpodbijala.

Pritožnica v pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje kršilo pravila postopka, ker je s pravopisno napako v firmi tožene stranke in z navedbo napačnega naslova tožene stranke ustvarilo zmedo, ki bi jo bilo mogoče odpraviti s popravnim sklepom oziroma z izdajo popravljenega plačilnega naloga, v katerem bi bila firma in naslov tožene stranke pravilno navedena in bi morala biti navedena tudi matična ali davčna številka tožene stranke. Če bi sodišče prve stopnje to storilo, ne bi kršilo določb postopka in ne bi ustvarilo zmede glede naslovnika plačilnega naloga.

Sodišče prve stopnje je nadalje zmotno uporabilo materialno pravo. ker je takso odmerilo od vrednosti spornega predmeta in zapisalo, da s predmetno napovedjo pritožbe ni mogoče napovedati ali bo s pritožbo izpodbijani pravni akt v celoti ali v manjši vrednosti, v kolikor pa bo izpodbijan znesek po pritožbi nižji od vrednosti spornega predmeta, pa bo tožena stranka upravičena do vračila sodne takse v presežnem delu. Ta odločitev odstopa od prakse VSRS v sklepu DoR 328/2012 in II DoR 309/2011, v katerih je bilo zavzeto stališče, da je sodna taksa za pravno sredstvo odvisna od vrednosti dela odločbe, ki se s pravnim sredstvom izpodbija. Sodišče prve stopnje bi moralo počakati ali bo tožena stranka sodbo izpodbijala v celoti ali le v posameznem delu in takso za pritožbo odmeriti šele ob vložitvi pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijanega sklepa ugotovilo, da je bil plačilni nalog z dne 20. 8. 2020 toženi stranki pravilno vročen po pooblaščencih. Ker je bil plačilni nalog toženi stranki kljub pravopisni napaki v navedbi firme tožene stranke pravilno vročen in je zoper njega vložila pritožbo, je očitno da v zvezi s plačilnim nalogom niso podane kršitve postopka, ki bi vplivale na pravilnost odločbe in na pravilnost vročitve plačilnega naloga. Pravopisna napaka v navedbi firme tožene stranke in navedba starega naslova tožene stranke na nastanek in obstoj taksne obveznosti nista imeli nobenega vpliva.

5. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da je odločitev sodišča prve stopnje materialno pravno zmotna. Tožena stranka je zoper sodbo vložila napoved pritožbe. V napovedi pritožbe ni navedla, da naj bi sodbo s pritožbo izpodbijala le delno. Vrednost spornega predmeta v obravnavani zadevi znaša 61.029,17 EUR. Od navedene vrednosti spornega predmeta je sodišče prve stopnje na podlagi 34. člena ZST-1 odmerilo takso za pritožbo.

6. Zmotno je pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje z odmero sodne takse počakati do vložitve pritožbe in takso za pritožbo odmeriti šele ko bo jasno ali bo tožena stranka sodbo izpodbijala v celoti ali le v posameznem delu. Sodna taksa za napoved pritožbe mora biti plačana ob vložitvi vloge, ki vsebuje napoved pritožbe (prvi odstavek 105.a člena ZPP). Če sodna taksa ni plačana v danem roku, se šteje, da je vloga umaknjena (tretji odstavek 105.a člena ZPP). Plačilo sodne takse ob napovedi pritožbe je procesna predpostavka za obravnavanje pritožbe.

7. Podlage za odmero sodne takse določa ZST- 1 v četrtem poglavju (19. do 32. člen). Za plačilo sodne takse je odločilna vrednost zahtevka oziroma predmeta ob vložitvi vloge oziroma opravi dejanja, razen če zakon ne določa drugače (tretji odstavek 19. člena ZST-1). Tožena stranka v napovedi pritožbe zoper sodbo ni navedla, da bo sodbo s pritožbo le delno izpodbijala in tudi ni navedla v kateri višini naj bi jo izpodbijala. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je takso za pritožbo odmerilo od vrednosti spornega predmeta.

8. V petem odstavku 18. člena ZST-1 je določeno, da je sodna taksa za pravno sredstvo odvisna od vrednosti tistega dela odločbe, ki se s pravnim sredstvom izpodbija. To določilo pride v poštev v primeru, ko je že ob nastanku taksne obveznosti brez dvoma ugotovljeno, da bo s pravnim sredstvom odločitev izpodbijana le delno. V obravnavanem primeru pa ne gre za tak primer. Zato s sklicevanjem na prakso VSRS iz katere izhaja, da se kot osnova za izračun sodne takse vzame le vrednost izpodbijanega dela odločbe, pritožnica ne more uspeti. Zaenkrat v obravnavanem primeru ni podlage za sklepanje, da se odločba, s katero je bilo tožbenemu zahtevku v celoti ugodeno, ne izpodbija v celoti. V tarifni številki 1121 ZST-1 je določena tarifa za postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari. Glede na 18. točko prvega odstavka 5. člena ZST-1 in na prvi odstavek 105.a člena ZPP velja taksna tarifa 1121 ZST-1 tudi za napoved pritožbe. Če se bo izkazalo, da je tožena stranka plačala sodno takso za sodno dejanje, ki ne bo opravljeno, bo imela pravico do vrnitve takse po 36. členu ZST-1. 9. Sodna taksa je bila glede na določeno vrednost spornega predmeta odmerjena pravilno. Zato je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovora zoper izdani plačilni nalog I Pg 939/2019 z dne 20. 8. 2020 pravilna.

10. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa pri uradnem preizkusu sklepa ni zasledilo nobene od kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).