Jedro

Če je tožnik 7. novembra 1994 vložil vlogo za odpis prispevkov za celo leto 1993 in leto 1994, bi tožena stranka to vlogo - glede na določbo 2. odst. 118. člena Zakona o dohodnini, po kateri mora biti vloga za odpis vložena najkasneje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec - morala šteti kot pravočasno vlogo za odpis spornih prispevkov za mesec oktober 1994.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Republiške uprave za javne prihodke št. ... z dne 31.3.1995.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Republiške uprave za javne prihodke - Izpostave V. št. ... z dne 7.12.1994, s katero ni bilo ugodeno njegovi vlogi za odpis prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov za leto 1993 in 1994. V obrazložitvi se tožena stranka sklicuje na 118. člen Zakona o dohodnini, po kateri mora zavezanec vlogo za odpis dohodnine in drugih davkov vložiti v roku, določenem za plačilo. Rok za plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje kmetov je do 15. dne v mesecu za pretekli mesec. Ker je tožnik vložil vlogo za odpis prispevkov za leto 1993 in 1994 dne 7.11.1994, je vloga prepozna, zato je organ prve stopnje njegovo vlogo pravilno zavrnil. Tožnik v tožbi navaja, da je v letu 1993 in 1994 večkrat ustno prosil za oprostitev plačevanja davčnih obveznosti iz socialnih razlogov. Napoten je bil na zdravstveno skupnost, ki ima sedež v R., kamor je že leta 1993 podal vlogo za oprostitev plačevanja prispevkov. Od tam je šele po enem letu dobil negativni odgovor z obrazložitvijo, da mora postopek pričeti pri RUJP, Izpostavi V.. Ko je 7.12.1994 takšno vlogo vložil, je bil njegov zahtevek zavrnjen iz procesnih razlogov. Organa prve in druge stopnje se nista spuščala v vprašanje, iz kakšnih razlogov je prišlo do zamude pri vložitvi vloge. Nista upoštevala, da je ustno večkrat razlagal organu prve stopnje, da zaradi socialnih razlogov ne zmore plačevati obveznosti. Za zamudo ni kriv sam, temveč le organ prve stopnje, ki mu ni dal ustreznih informacij. Tožnik zato predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo tožene stranke odpravi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka smiselno predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno. Ponovno opozarja, da je bila tožnikova vloga prepozno vložena.

Tožba je utemeljena, vendar iz naslednjih razlogov: Glede na določbo 7. člena Zakona o prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno varstvo in zaposlovanje (Ur.l.RS, št.48/90, 10/93, 42/93 in 57/93), po kateri je rok za plačilo navedenih prispevkov določen do 15. dne v mesecu za pretekli mesec, in upoštevaje določbo 2. odstavka 118. člena Zakona o dohodnini (Ur.l.RS, št. 70/93), po kateri mora zavezanec vlogo za odpis dohodnine vložiti v roku, določenem za plačilo, bi moral tožnik kot zavezanec (da bi bila njegova vloga pravočasna), vložiti vlogo za vsak mesec posebej in to v navedenih rokih. Tožnikova vloga z dne 7.11.1994 očitno ne ustreza navedenim določbam. Tožnik je namreč v njej zaprosil za odpis prispevkov za pokojninsko invalidsko zavarovanje za celo leto 1993 in celo leto 1994. Ker tožnik za svoj tožbeni ugovor o vlogi za odpis, ki naj bi bila vložena že leta 1993, ni ponudil nobenih dokazov, tega ugovora sodišče ne more upoštevati. Po presoji sodišča tudi ni možno navedene vloge obravnavati kot pravočasno vlogo za odpis navedenih prispevkov v celotnem zaprošenem obsegu. Toda glede na datum vložitve bi vlogo organ moral vendarle šteti kot pravočasno vlogo za odpis spornih prispevkov za mesec oktober leta 1994, saj je bila vložena 7.11.1994. Obrazložitev odločb obeh upravnih organov v tem delu v citiranih zakonskih določbah zato nima podlage. V tem obsegu je tožba zaradi navedenih razlogov utemeljena.

Glede na navedeno je (ob upoštevanju, da v navedenem obsegu ni bilo posebej odločeno) sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. odstavka 42. člena Zakona o upravnih sporih (ZUS/77), ki ga je smiselno uporabilo kot republiški predpis, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94) in 1. odstavka 94. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97).

Tožena stranka bo zato morala o zadevi ponovno odločiti. Pri ponovnem odločanju v zadevi bo morala tudi upoštevati, da se vloga zaradi zamude roka zavrže.