Jedro

Ker je bila tožba vložena pred uvelajvitvijo ZPP/99, niso podani pogoji za priznanje separatnih stroškov iz razloga, ker je tožnica na prvem naroku vložila v spis pripravljalno vlogo. Glede na določbo 286. ZPP, po kateri morajo stranke najkasneje do konca prvega naroka navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, bi tožnica lahko tudi na prvem naroku podala vse navedbe neposredno, zato z vložitivjo za nasprotno stranko niso nastali nobeni dodatni stroški.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom naložilo tožeči stranki, da mora toženi stranki povrniti separatne stroške v višini 26.820,00 SIT na podlagi določbe 156. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP/99 - Ur.l. RS št. 26/99), ki določa, da mora stranka ne glede na izid spora povrniti nasprotni stranki stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi. Po mnenju prvostopenjskega sodišča je imela tožeča stranka od vložitve tožbe dne 16.3.1999 do prejema vabila na prvi narok več kot dovolj časa za spremembo tožbe. Zoper prvostopenjski sklep se je pritožila tožnica zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava in pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Tožnica trdi, da je z vlogo, ki jo je predložila sodišču na obravnavi dne 26.3.2002 predložila le fotokopije plačilnih list, ki jih je prejela nekaj dni pred obravnavo od tožene stranke na svojo izrecno zahtevo in kopijo delovne knjižice prav tako po predhodni pisni vlogi s strani ZPIZ-a. Te listine so potrjevale le njene navedbe. Po pridobitvi potrdil o plačah, ki jih je prejela od tožene stranke je res specificirala tožbeni zahtevek, ki pa bi ga lahko oblikovala na sami obravnavi. Tožena stranka se o višini zahtevka do obravnave ni izjasnila in kot bivši delodajalec v spis ni predložila potrdil o višini plače tožnice, temveč je to storila šele z vlogo z dne 28.3.2002. Če bi tožena stranka že prej ugovarjala tožbenemu zahtevku po višini in predložila svojim navedbam dokazila, bi tožnica že pred tem lahko ustrezno specificirala tožbeni zahtevek. Sodišča so izoblikovala prakso, da pozivajo tožene stranke kot delodajalce, da predložijo sodišču podatke o plačah za svoje delavce, kar bi moralo storiti sodišče tudi v konkretnem primeru. Pritožba je utemeljena. Iz spisa v predmetni zadevi izhaja, da je bila tožba vložena dne 16.3.1999, torej pred uveljavitvijo ZPP/99 in vročena toženi stranki dne 23.3.1999. V odgovoru na tožbo, ki ga je sodišče prejelo dne 30.3.1999, tožena stranka po višini tožbenemu zahtevku ni oporekala, ker je navedla le, da je tožnica podpisala sporazum dne 26.2.1997, iz katerega sledi, da ji pripada odpravnina, ki bi ji bila izplačana v primeru upokojitve. Tudi v nadaljnjih vlogah višina ni bila sporna, saj sta se tako tožeča kot tožena stranka opredeljevali le do temelja zahtevka. V tožbi je tožnica kot dokaz navedla potrdilo o njeni povprečni plači za zadnje 3 mesece, ki naj ga predloži tožena stranka. Sodišče prve stopnje tožene stranke k predložitvi listin ni pozvalo. Prvi narok za glavno obravnavo je bil razpisan za 26.3.2002 (list.št. 28). V vabilu za ta narok je sodišče navedlo, da morata stranki na tem naroku navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njunih predlogov, ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njunih navedb in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke, na poznejših narokih pa bo to mogoče le, če stranke brez svoje krivde ne bi mogle navesti novih dejstev in predlagati novih dokazov na prvem naroku (286. člen ZPP). Prav glede na navedeno določilo in ker je bil v predmetni zadevi dne 26.3.2002 prvi narok za glavno obravnavo, je tožnica na tem naroku lahko upravičeno vložila pripravljalno vlogo, v kateri je navedla vsa dejstva in predložila dokaze ter opredelila tožbeni zahtevek. Če tega ne bi storila s pripravljalno vlogo, bi imela možnost vse navedbe iz pripravljalne vloge podati neposredno na prvem naroku. Zato je neutemeljen predlog tožene stranke, da ji je tožnica dolžna povrniti separatne stroške v smislu določbe 1. odst. 156. člena ZPP, odločitev sodišča prve stopnje, ki je temu predlogu sledilo, pa je nepravilna. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbi tožeče stranke ugodilo in razveljavilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (3. točka 365. člena ZPP).