Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

018-058/2025 VARSTVENO DELOVNI CENTER INCE

Številka: 018-058/2025-6
15. julij 2025
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70. člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011, s spremembami; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu dr. Mateje Škabar, kot predsednice senata, ter Andraža Žvana in Marka Medveda, kot članov senata, v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »PREVOZI UPORABNIKOV VARSTVENO DELOVNEGA CENTRA INCE PO SKLOPIH« v sklopu 2 »Hrib nad Ribčami - Mengeš«, na podlagi zahtevka za revizijo, ki ga je vložila družba AP ŠINKOVEC avtobusni prevozi d.o.o., Savska cesta 51A, Domžale, ki jo po pooblastilu zastopa odvetnica dr. Mateja Likozar Rogelj, Cesta Staneta Žagarja 14, Kranj (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika VARSTVENO DELOVNI CENTER INCE, Ropretova cesta 23, Mengeš (v nadaljevanju: naročnik), 15. 7. 2025

odločila:

1.Zahtevek za revizijo se zavrne kot neutemeljen.

2.Zahteva vlagatelja za povrnitev stroškov pravnega varstva se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je 21. 1. 2025 sprejel sklep o začetku postopka oddaje javnega naročila. Obvestilo o naročilu male vrednosti je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil 24. 1. 2025, pod št. objave JN000407/2025-SL1/01.

Naročnik je 5. 5. 2025 na Portalu javnih naročil objavil »Odločitev o oddaji naročila«, s katero je ponudnike obvestil, da je javno naročilo v sklopih 1 in 3 oddal vlagatelju, v sklopu 2 pa ponudniku AGRING STORITVE, prevozi, d.o.o., Jalnova ulica 50, Ljubljana (v nadaljevanju: izbrani ponudnik).

Zoper odločitev o oddaji javnega naročila v sklopu 2 je vlagatelj 12. 5. 2025 pravočasno vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga, naj se izpodbijana odločitev razveljavi v delu, ki se nanaša na sklop 2, zahteva pa tudi povrnitev stroškov pravnega varstva. Zatrjuje, da ponudba izbranega ponudnika ni dopustna, ker:

-je izbrani ponudnik v ponudbi poleg vozila Ford Transit za izvedbo ponudil tudi Volkswagen Crafter letnik 2011, pri čemer za to vozilo ni predložil homologacije, naročnik pa bi ob preverbi ponudbe (česar sicer ni storil) moral ugotoviti, da to vozilo ne izpolnjuje zahteve, »da morajo biti vozila klimatizirana in novejša z emisijskim razredom najmanj EURO 6 ali EURO VI ali več«, saj to vozilo nima takega emisijskega razreda;

-ima izbrani ponudnik za izvedbo javnega naročila prijavljenega le enega voznika, v razpisni dokumentaciji pa je zapisano, da mora ponudnik predložiti dokazila za več voznikov (in ne le za enega);

-ne vsebuje podpisane menične izjave;

-predložena licenca ne izpolnjuje pogoja za avtobusne prevoze, temveč ima izbrani ponudnik le licenco za prevoz oseb.

Vlagatelj naročniku očita še neobrazloženost izpodbijane odločitve, ker naj obrazložitev (za sklop 2) ne bi vsebovala značilnosti in prednosti izbrane ponudbe. Odločitev naj bi bila tudi sama s seboj v nasprotju, saj iz obrazložitve izhaja, da je naročnik (tekom pogajanj) prejel novo ponudbo izbranega ponudnika za sklop 3 in ne za sklop 2.

Izbrani ponudnik se o zahtevku za revizijo ni izjasnil.

Naročnik je s sklepom z dne 29. 5. 2025 zahtevek za revizijo zavrnil in posledično zavrnil tudi zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva. Kot neutemeljenega zavrača očitek o neustrezni obrazložitvi odločitve o oddaji naročila, v zvezi s čimer podrobno pojasnjuje vsebino tega dokumenta. Glede (ne)ustreznosti vozila Volkswagen Crafter najprej pojasnjuje, da je izvajal predmetni postopek po postopku oddaje naročila male vrednosti, kjer mu ni bilo treba preveriti obstoja vsebine in navedb v ponudbi, razen če dvomi o resničnosti ponudnikovih izjav. Poudarja, da se prevoz na relaciji v sklopu 2 opravlja naenkrat za vse uporabnike z enim vozilom, kakor je bilo določeno v razpisni dokumentaciji, kar logično pomeni, da mora ponudnik razpolagati z vsaj enim vozilom; zahteve, na katere se sklicuje vlagatelj veljajo enako za vse sklope, iz tega razloga pa razpisna dokumentacija tudi uporablja množinsko obliko. Dejstvo je, da v okviru posameznih sklopov ni določil minimalnega števila vozil za priznanje sposobnosti, ampak je to prepustil ponudnikom. Od ponudnikov ni zahteval predložitve dokazila o izpolnjevanju tehničnih zahtev v ponudbo (ampak si je pridržal pravico pri preverjanju ponudb zahtevati določeno dokumentacijo oziroma listine), ravno tako pa ni izrecno zahteval, da bi moral ponudnik razpolagati z nadomestnim vozilom, niti ni določil pogojev za nadomestno vozilo. Četudi je torej obrazec št. 2 v delu vnaprej pripravljene tabele »Opis vozil za posamezni sklop« omogočal tudi navedbo podatkov za nadomestno vozilo za primer, da ga ponudnik ima, ne gre prezreti, da je ta del razpisne dokumentacije naveden zgolj opcijsko in je torej omogočal vsakemu ponudniku prosto presojo, da lahko v ponudbi navede le eno vozilo, s katerim bo izvajal prevoz na posamezni relaciji, to vozilo je nato tudi predmet presoje skladnosti z zahtevami naročnika in oceno dopustnosti njegove ponudbe, zagotovitev ustreznega nadomestnega vozila (in voznika) ali organiziranje nadomestnega prevoza pa je predmet izvedbene faze, v kateri ima oziroma bo imel naročnik na podlagi sklenjene pogodbe na voljo ustrezne obligacijskopravne mehanizme, s katerimi lahko sankcionira morebitne kršitve pogodbenih obveznosti. Naročnik utemeljuje, da za izvedbo predmeta naročila v sklopu 2 zadostuje eno vozilo in en voznik, kar izhaja tudi iz razpisne dokumentacije. Pojasnjuje, da je bilo treba v ponudbi predložiti izpolnjen in podpisan obrazec št. 4 »IZJAVA PONUDNIKA, DA BO PREDLOŽIL BIANCO MENICE Z MENIČNO IZJAVO ZA DOBRO IZVEDBO POGODBENIH OBVEZNOSTI«, kar je izbrani ponudnik tudi predložil, enako pa tudi s strani zakonitega zastopnika parafiran vzorec »Meničn[e] izjav[e]«, ki je priloga obrazca št. 4, pri čemer dodaja, da ni izrecno zahteval predložitve podpisane menične izjave. Naročnik končno še pojasnjuje, da ima izbrani ponudnik ustrezno licenco za prevoz oseb, od ponudnikov pa niti ni bilo zahtevano izpolnjevanje pogojev za avtobusne prevoze.

Naročnik si pridržuje pravico, da od najugodnejših ponudnikov za posamezni sklop zahteva pisno pogodbo o najemu oz. zakupu ali lizingu ali drugo pogodbo oz. drugo dokazilo, na podlagi katerega ima ponudnik pravico uporabljati vozilo (npr. pogodba o lizingu...), če ponudnik ni lastnik vozila.

DOKAZILO:

Izpolnjen obrazec št. 2: »Prijava«.

3.Ponudnik mora imeti za izvajanje predmetnega naročila ves čas njegovega izvajanja na voljo usposobljene poklicne voznike, s katerimi bo izvajal predmetno javno naročilo za posamezni sklop in ki izpolnjujejo vse zakonske pogoje.

Ponudnik mora izkazati,:

-da je voznik pri njem v rednem delovnem razmerju ali

-da je voznik pri njem v pogodbenem razmerju za čas trajanja izvedbe javnega naročila,

-da voznik ni voznik začetnik in da ima najmanj 3 leta vozniško dovoljenje za kategorijo D za sklop 3 oz. D ali Dl za ostale

Ponudnik mora v obrazcu št. 2: »Prijava« izpolniti »Seznam voznikov«.

Naročnik si pridržuje pravico, da od ponudnika pri preverjanju kot dokaz o izpolnjevanju pogojev za sodelovanje glede tehnične in strokovne sposobnosti zahteva priložitev dokumenta, iz katerega je razvidno razmerje med voznikom in ponudnikom (npr. pisni dogovor med ponudnikom in subjektom, avtorska pogodba, podjemna pogodba, ipd.) in kopijo vozniškega dovoljenja prijavljenega voznika.

V kolikor bo ponudnik želel katerega od voznikov nadomestiti z drugim voznikom ali dodati novega voznika, bo moral pred tem pravočasno pisno obvestiti naročnika in mu predhodno predložiti vsa dokazila navedena v tej točki. Zamenjani ali dodatni kader mora izpolnjevati vse zahtevane kadrovske pogoje. Spremembe voznika (zamenjava ali dodaja) so možne le ob pridobitvi predhodnega pisnega soglasja naročnik k spremembi.

DOKAZILO:

Izpolnjen obrazec št. 2: »Prijava«.«

V dokumentu »TEHNIČNE ZAHTEVE NAROČNIKA« (obr. št. 6) je pod tretjo točko razdelka »OSTALE ZAHTEVE NAROČNIKA ZA VSE SKLOPE« navedeno še:

»Vozila morajo biti klimatizirana in novejša z emisijskim standardom EURO 6 ali EURO VI ali več.«

Izbrani ponudnik je v obrazcu »Prijava« v razdelku »OPIS VOZIL ZA POSAMEZEN SKLOP« za sklop 2 navedel lastno vozilo Ford Transit (za to vozilo je tudi priložil kopijo prometnega dovoljenja in potrdilo o skladnosti) ter nadomestno vozilo Volkswagen Crafter (za to vozilo je priložil kopijo prometnega dovoljenja). Državna revizijska komisija sicer ugotavlja, da z razpisno dokumentacijo naročnik za vozila ni zahteval predložitve morebitnih dokazil, pač pa le lastno izjavo ponudnika na obrazcu »Prijava«.

Kot je razvidno iz odstopljene dokumentacije in navedb naročnika, naročnik izjave izbranega ponudnika glede nadomestnega vozila ni preverjal, kar sicer ne predstavlja naročnikove kršitve ZJN-3, saj lahko naročnik skladno s tretjim odstavkom 47. člena ZJN-3 v postopku naročila male vrednosti zahteva, da ponudnik izkaže izpolnjevanje vseh zahtev naročnika z ESPD ali drugo lastno izjavo, naročniku pa ne glede na drugi odstavek 89. člena ZJN-3 v tem postopku ni treba preveriti obstoja in vsebine navedb v ponudbi, razen če dvomi o resničnosti ponudnikovih izjav. Omenjena določba naročniku zgolj daje možnost, da ne preveri obstoja in vsebine navedb, naročnik pa jo lahko po lastni presoji uporabi ali pa tudi ne. Vendar četudi ZJN-3 naročniku daje podlago, da mu v postopku naročila male vrednosti ni treba preveriti obstoja in vsebine navedb v ponudbi, pa mu po drugi strani (tudi v postopku naročila male vrednosti) ne daje podlage, da javno naročilu odda ponudniku, ki ne izpolnjuje pogojev za sodelovanje (prim. prvi odstavek 89. člena ZJN-3). Naročnik lahko javno naročilo odda zgolj ponudniku, čigar ponudba je dopustna, in sicer ne glede na to, ali je v postopku naročila male vrednosti preverjal obstoj in vsebino navedb v ponudbi ali ne. V kolikor se torej naročnik v postopku naročila male vrednosti odloči, da vsebine in navedb v ponudbi ne bo preverjal, s tem prevzame tudi tveganje, da bo vlagatelj v postopku pravnega varstva uspel izkazati, da ponudba izbranega ponudnika ni skladna z zahtevami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, s tem pa posledično tudi, da je naročnik ravnal v nasprotju s prvim odstavkom 89. člena ZJN-3, ko je javno naročilo oddal ponudniku, čigar ponudba ni skladna z zahtevami iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (prim. odločitvi Državne revizijske komisije št. 018-043/2023-8 in 018-142/2023-7).

Vlagatelj v zahtevku za revizijo zatrjuje, da vozilo, ki ga je izbrani ponudnik navedel kot nadomestno vozilo, ni skladno z naročnikovo zahtevo glede emisijskega razreda (EURO VI ali več). Kot je Državna revizijska komisija zapisala že v več svojih odločitvah, je vlagatelj tisti, ki mora skladno z razpravnim načelom, določenim v 7. in 212. členu Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s sprem.), v povezavi s prvim odstavkom 13. člena ZPVPJN, zatrjevati dejstva, iz katerih izvirajo domnevne kršitve naročnika, ponuditi pa mora tudi dokaze, na podlagi katerih je taka dejstva mogoče ugotoviti (prim. tudi drugi odstavek 15. člena ZPVPJN). Zahtevek za revizijo je namenjen zatrjevanju kršitev, ki naj bi jih v postopku oddaje javnega naročila storil naročnik, v ta namen pa ZPVPJN od vlagatelja zahteva aktivno vlogo pri navajanju (pravno relevantnih) dejstev in predlaganju (pravno relevantnih) dokazov. Skladno s pravilom o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena morajo biti trditve jasne, določne (konkretizirane) in dokazane, tista stranka, ki določeno dejstvo zatrjuje, pa mora to dejstvo tudi dokazati. Gre za tako imenovano pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena, v zvezi s katerim posledice nedokazanosti nekega dejstva prizadenejo tisto stranko, ki mora dejstvo, glede na normo materialnega prava, zatrjevati in dokazati. Četudi iz navedenega izhaja, da je trditveno dokazno breme v vzajemni korelaciji, pa je konkretizirano zatrjevanje dejstev predpostavka, ki mora biti izpolnjena, da se dokazovanje sploh izvede. Da bi torej stranka v sporu (lahko) uspela, mora kršitev zatrjevati tako, da jasno, določno in konkretno navede vsa dejstva, ter obenem predlagati dokaze, ki bodo resničnost navedenih dejstev tudi izkazali. Vlagatelj je torej tisti, ki bi moral v konkretnem primeru ob upoštevanju trditvenega in dokaznega bremena, ki je na njem, v zahtevku za revizijo zatrjevati in (zlasti) dokazati, da sporno vozilo ni skladno z zahtevo naročnika. Ker pa je vlagatelj zgolj pavšalno in povsem neobrazloženo zatrjeval neskladnost vozila, za to trditev pa niti ni predložil oziroma predlagal dokazov, Državna revizijska komisija (ne glede na vprašanje, ali se zahteva naročnika iz tretje točke razdelka »OSTALE ZAHTEVE NAROČNIKA ZA VSE SKLOPE« v dokumentu »TEHNIČNE ZAHTEVE NAROČNIKA« sploh nanaša tudi na nadomestno vozilo) zaključuje, da vlagatelj z navedenim revizijskim očitkom ni uspel izkazati neskladnosti nadomestnega vozila z zahtevo naročnika.

Glede vlagateljevega očitka, da je izbrani ponudnik v obrazcu »Prijava« v razdelku »SEZNAM VOZNIKOV« navedel le enega voznika. Državna revizijska komisija ugotavlja, da iz razpisne dokumentacije ne izhaja opredelitev, kolikšno število voznikov naročnik zahteva v prid izpolnjevanja zadevnega pogoja za sodelovanje; res je – kot pravilno opaža vlagatelj – v delu besedilu pogoja za sodelovanje uporabljena množina (»[…] usposobljene poklicne voznike […]«), vendar pa je po drugi strani v delu besedila pogoja uporabljena tudi ednina (»da je voznik […]« oziroma »da voznik ni […]«). Drži tudi kar navaja naročnik, namreč da se pogoj za sodelovanje enovito nanaša na celotno javno naročilo in torej ne razmejuje med situacijo, ko ponudnik odda ponudbo za vse tri sklope, in situacijo, ko ponudnik odda ponudbo le za enega od sklopov. Upoštevaje vse navedeno ter namen zadevnega pogoja za sodelovanje, ki je predvsem v izkazu sposobnosti izvesti predmetno javno naročilo, v obravnavanem primeru glede na opredelitev predmeta naročila oziroma tehničnih specifikacij v dokumentu »TEHNIČNE ZAHTEVE NAROČNIKA« (tj. v delu, kjer je naročnik določil, da naj se prevoz na zadevni relaciji v sklopu 2 opravlja naenkrat za vse uporabnike z enim vozilom) ni mogoče kot nedopustne označiti ponudbe izbranega ponudnika (za sklop 2), ki je priglasil enega voznika, in tudi ni mogoče soglašati z vlagateljem, da »[…] eden sam voznik ne more zagotoviti izvedbe storitve za celoten sklop […]«.

Kot razlog za nedopustnost ponudbe izbranega ponudnika vlagatelj navaja tudi odsotnost podpisane menične izjave. Državna revizijska komisija ugotavlja, da je naročnik v 3. točki poglavja »11.1 Ponudbena dokumentacija« razpisne dokumentacije kot del ponudbene dokumentacije opredelil izpolnjen obrazec »Izjava ponudnika, da bo predložil bianco menice z menično izjavo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti« – gre za obrazec št. 4 v razpisni dokumentaciji, ki kot prilogo vsebuje tudi vzorec menične izjave. Pregled odstopljene dokumentacije potrjuje, da je izbrani ponudnik v svoji ponudbi priložil podpisan obrazec št. 4, s čimer je zadostil predstavljeni zahtevi. Iz nobenega dela razpisne dokumentacije ne izhaja, da bi naročnik od ponudnikov že v ponudbi zahteval predložitev menične izjave – z zahtevano izjavo na obrazcu št. 4 so ponudniki izjavili, da bodo (šele v primeru, če bo ponudba izbrana za izvedbo predmetnega javnega naročila) najkasneje ob sklenitvi pogodbe za izvedbo javnega naročila predložili naročniku tri bianco menice z menično izjavo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti.

Vlagatelj kot razlog za nedopustnost ponudbe izbranega ponudnika končno navaja še, da predložena »[…] licenca ne izpolnjuje pogoja za avtobusne prevoze, temveč ima izbrani ponudnik le licenco za prevoz oseb«. Očitek vlagatelja se nanaša na zahteve iz 2. točke poglavja »9.1.2 Pogoji za sodelovanje glede ustreznosti za opravljanje poklicne dejavnosti« v razpisni dokumentaciji:

»Za opravljanje dejavnosti, ki je predmet tega javnega naročila, je gospodarski subjekt na podlagi zakona pridobil ustrezno dovoljenje in je član ustrezne organizacije, v kolikor je za opravljanje dejavnosti, ki je predmet tega javnega naročila, na podlagi veljavne zakonodaje potrebno posebno dovoljenje in članstvo v posebni organizaciji.

Naročnik si pridržuje pravico, da od ponudnika pri preverjanju ponudb, kot dokaz o izpolnjevanju pogojev za sodelovanje glede ustreznosti za opravljanje poklicne dejavnosti zahteva priložitev kopije veljavne licence za opravljanje prevozov v cestnem prometu.

DOKAZILO:

Izpolnjen obrazec »Izjava za gospodarski subjekt« za vse gospodarske subjekte v ponudbi (tudi za podizvajalce in subjekte, katerih zmogljivosti namerava uporabiti ponudnik v skladu z 81. členom ZJN-3).«

Iz ponudbe izbranega ponudnika je razvidno, da je poleg izpolnjenega in podpisanega obrazca »Izjava za gospodarski subjekt« (obrazec št. 3) v ponudbi predložil tudi že kopijo veljavne (do 23. 1. 2029) licence izdajatelja Gospodarska zbornica Slovenije za opravljanje avto-taksi prevozov in prevozov potnikov v notranjem cestnem prometu. Iz navedb vlagatelja ni mogoče razbrati, zakaj naj ta licenca ne bi bila ustrezna oziroma skladna z zahtevo naročnika, saj jo vlagatelj zgolj nekonkretizirano in pavšalno označuje za neustrezno. Državna revizijska komisija zgolj še pristavlja, da vlagatelj v vlogi z dne 2. 6. 2025 navaja, da je sam predložil veljavno in skladno licenco, česar pa po pregledu njegove ponudbe ni mogoče potrditi, saj njegova ponudba (kopije) licence sploh ne vsebuje.

Ker vlagatelj ni uspel izkazati, da je naročnik pri sprejemu izpodbijane odločitve ravnal v nasprotju z določbami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ali določbami ZJN-3, je Državna revizijska komisija na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena ZPVPJN zahtevek za revizijo vlagatelja zavrnila kot neutemeljenega.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj je v zahtevku za revizijo uveljavljal povrnitev stroškov pravnega varstva.

Ker je povrnitev stroškov odvisna od utemeljenosti zahtevka za revizijo, vlagatelj pa z zahtevkom za revizijo ni uspel, je Državna revizijska komisija, upoštevajoč tretji odstavek 70. člena ZPVPJN, njegovo zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva zavrnila.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.

Pravni pouk: Zoper to odločitev upravni spor ni dovoljen.

Predsednica senata:

dr. Mateja Škabar,

članica Državne revizijske komisije

Vročiti:

-vlagatelj – po pooblaščencu,

-izbrani ponudnik,

-naročnik,

-Republika Slovenija, Ministrstvo za javno upravo.

Vložiti:

-v spis zadeve, tu.

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia