14. 6. 2011

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Mestne občine Velenje, ki jo zastopa župan Bojan Kontič, na seji 14. junija 2011

sklenilo:

Zahteva za oceno ustavnosti drugega odstavka 72. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I, 31/93, 65/98 in 66/2000) se zavrže.

Obrazložitev

1.Predlagateljica izpodbija drugi odstavek 72. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen), po katerem se odškodninski zahtevki iz naslova nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja ter iz naslova vzdrževanja nepremičnin v času od podržavljenja do dneva uveljavitve ZDen ne priznavajo. Zatrjuje, da izpodbijana določba posega v njen ustavni položaj in pravice, saj ji kot zavezanki za denacionalizacijo zemljišč v primeru uspešne uveljavitve odškodninskega zahtevka nalaga obveznost plačila odškodnine iz naslova nemožnosti uporabe teh zemljišč.

2.Na podlagi 91. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09 in 51/10 – v nadaljevanju ZLS) lahko občina vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in pravice lokalne skupnosti. Skladno z deveto alinejo prvega odstavka 23.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS) lahko postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa, če se z njim posega v ustavni položaj ali ustavne pravice samoupravne lokalne skupnosti, začne predstavniški organ samoupravne lokalne skupnosti.

3.Statut Mestne občine Velenje (Uradni vestnik Mestne občine Velenje, št. 15/06 – uradno prečiščeno besedilo, 26/07 in 18/08 – v nadaljevanju Statut) v 138. členu določa, da lahko zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in pravice občine, vloži občinski svet ali župan. Ker je Župan Mestne občine Velenje s Statutom pooblaščen za vlaganje zahtev, je Ustavno sodišče moralo oceniti še, ali je podana tudi druga procesna predpostavka za vložitev zahteve, in sicer, ali izpodbijana določba posega v ustavni položaj in pravice predlagateljice, kot to zatrjuje v zahtevi.

4.Predlagateljica ne pojasni, kako naj bi izpodbijana določba, na podlagi katere se v sodnem postopku ugotavlja upravičenost do odškodnine zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja denacionaliziranega premoženja ter upravičenost do odškodnine iz naslova vzdrževanja v postopku denacionalizacije vrnjenih nepremičnin, posegala v njen ustavni položaj in njene ustavne pravice. Zgolj navedba, da je kot zavezanka za denacionalizacijo zemljišč po izpodbijani zakonski določbi zavezana za plačilo odškodnine, namreč za utemeljitev zatrjevanega posega ne zadošča. Ker niso izpolnjeni pogoji za vložitev zahteve na podlagi 91. člena ZLS, je Ustavno sodišče zahtevo predlagateljice zavrglo.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prvega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07 in 54/10) v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Etelka Korpič – Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, mag. Jadranka Sovdat, Jože Tratnik in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Ernest Petrič

Predsednik