Jedro

Sodišče prve stopnje ni zmotno uporabilo materialnega prava, kot uveljavlja pritožba. Prvostopenjsko sodišče je razmerje med pravdnima strankama pravilno presojalo na podlagi določb 82. člena OZ. Pogodbeni stranki sta namreč s pogodbo o opravljenih knjigovodskih storitvah se dogovorili za veljavnost pogodbe za nedoločen čas in 6-mesečni odpovedni rok, pri čemer mora biti odpoved pogodbe jasna.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da je tožena stranka dolžna v osmih dneh plačati tožeči stranki znesek 1.281,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska: - 183,00 EUR od 16. 1. 2020 dalje do plačila, - 183,00 EUR od 20. 5. 2020 dalje do plačila, - 183,00 EUR od 16. 6. 2020 dalje do plačila, - 183,00 EUR od 16. 7. 2020 dalje do plačila, - 183,00 EUR od 16. 8. 2020 dalje do plačila, - 183,00 EUR od 16. 9. 2020 dalje do plačila, - 183,00 EUR od 16. 10. 2020 dalje do plačila, in pravdne stroške v znesku 739,99 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila.

2. Zoper navedeno odločitev se pritožuje tožena stranka iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava po 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Uveljavlja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, in sicer 82. člen Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), moralo bi pa uporabiti določbe 627. člena OZ, ki določa odstop od pogodbe pred iztekom roka, za kar je šlo konkretno v predmetni zadevi. Pojasnjuje, da sporna pogodba o opravljanju knjigovodskih storitev z dne 12. 2. 2019 v 7. členu vsebuje zgolj določbe o odpovedi - prekinitvi pogodbe brez navedbe razlogov (nekrivdni razlogi), za kar je predviden odpovedni rok šest mesecev, vsebuje pa tudi določbe o enostranski prekinitvi iz krivdnih razlogov zaradi neplačevanja. Navedena pogodba tako ne vsebuje določb o odstopu od pogodbe zaradi krivdnih razlogov na strani tožeče stranke, zato je potrebno uporabiti 627. člen OZ in ne določbe 82. člena OZ. Sodišče prve stopnje se ni ukvarjalo z vprašanjem enostranskega odstopa iz krivdnih razlogov na strani tožeče stranke.

3. Tožeča stranka odgovora na pritožbo ni podala.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V predmetnem sporu gre za spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR (drugi odstavek 443. člena ZPP). Sodba, s katero je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Sodbe v takšnem sporu torej ni dopustno izpodbijati zaradi relativnih bistvenih kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP in zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Slednje pomeni, da je pritožbeno sodišče vezano na dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje.

6. Sodišče prve stopnje ni zmotno uporabilo materialnega prava, kot uveljavlja pritožba. Prvostopenjsko sodišče je razmerje med pravdnima strankama pravilno presojalo na podlagi določb 82. člena OZ. Pogodbeni stranki sta namreč s pogodbo o opravljenih knjigovodskih storitvah se dogovorili za veljavnost pogodbe za nedoločen čas in 6-mesečni odpovedni rok, pri čemer mora biti odpoved pogodbe jasna. Sodišče prve stopnje je pravilno izpostavilo, da zgolj pavšalno izražanje nezadovoljstva, brez predhodnega in določnega opozorila o odpovedi pogodbe, ne zadošča institutu odpovedi pogodbe in v tem konkretnem primeru zato ne zadošča za podkrepitev trditvene podlage toženca glede datuma odpovedi obravnavane pogodbe, in sicer 31. 12. 2019. Pravilno je zato zaključilo, da je pogodbeno določilo glede odpovednega roka jasno in da traja šest mesecev. Toženec torej ni izkazal, da je od pogodbe odstopil zaradi krivdnih razlogov na strani tožeče stranke in zato odpovedni rok po obravnavani pogodbi oziroma pravnem razmerju pravdnih strank traja od meseca aprila do septembra 2020, in zato ima tožena stranka iz pogodbe izvirajočo dolžnost za plačilo šestih mesecev, dogovorjen mesečni pavšalni znesek in DDV, znaša 183,00 EUR za vsak mesec, kar v skupni višini znaša 1.098,00 EUR. Prav tako je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožena stranka dolžna plačati tudi plačilo za opravljeno storitev v mesecu decembru 2019, saj je bila obravnavana pogodba v veljavi in zato skupni znesek, ki ga je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki znaša 1.281,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih zneskov (299. in 378. člen OZ).

7. Ker niso podani pritožbeni razlogi, niti ne razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je bilo potrebno pritožbo tožene stranke zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

8. O pritožbenih stroških pritožbeno sodišče ni odločalo, ker le-ti niso bili priglašeni.