12. 9. 2016

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude politične stranke Gibanje Zedinjena Slovenija, Maribor, ki jo zastopa Andrej Šiško, na seji 12. septembra 2016

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o partnerski zvezi (Uradni list RS, št. 33/16) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnica izpodbija postopek sprejemanja Zakona o partnerski zvezi (v nadaljevanju ZPZ). Zatrjuje, da je bil ZPZ sprejet v nasprotju s 25. členom Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZRLI), po katerem Državni zbor eno leto po razglasitvi odločitve na referendumu ne sme sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev. Navaja, da je ZPZ vsebinsko v nasprotju z voljo volivcev, ki so na referendumu zavrnili Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (EPA 257-VII – ZZZDR-D). Zato naj bi bil v neskladju s 1., 2., 3., 8., 22. in 44. členom ter prvim odstavkom 90. člena in 153. členom Ustave. Zatrjuje tudi njegovo neskladje s 1., 2., 4., 18., 19., 25. in 26. členom Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah (Uradni list SFRJ, št. 7/91, in Uradni list RS, št. 35/92, MP, št. 9/92 – MPDPP).

2.Pobudnica navaja, da vlaga pobudo kot politična stranka z namenom varovati pravne in politične interese svojih članov ter vseh državljank in državljanov, ko gre za izvajanje neposredne demokracije, predvsem pa zaradi dejstva, da je nastopila kot eden od 39 organizatorjev referendumske kampanje. Svoj pravni interes utemeljuje z navedbami, da bi bili z uveljavitvijo ZPZ razvrednoteni pravni položaj, vloga in trud pobudnice kot organizatorja referendumske kampanje ter da bi se zaradi sprejetja ZPZ v nasprotju s 25. členom ZRLI porušila ustavni red in političnopravno ravnotežje v Republiki Sloveniji, ki temeljita na oblasti ljudstva in na pravni državi.

3.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

4.Po ustaljeni ustavnosodni presoji imajo politične stranke, društva, zbornice oziroma druga združenja pravni interes le za izpodbijanje predpisov, ki neposredno posegajo v njihove pravice, pravne interese ali pravni položaj. Za pobude, ki jih ti subjekti vlagajo v imenu svojih članov ali zaradi njihovih interesov oziroma ker menijo, da uveljavljajo splošni družbeni interes, njihov pravni interes ni izkazan. Ustavno sodišče je izjemoma priznalo pravni interes za vložitev pobude tistim združenjem, ki so bila ustanovljena z namenom zagotavljanja pravic in interesov tiste skupine oseb, ki se vanj povezujejo, izpodbijani predpis pa naj bi jim te pravice kratil (tako v odločbi št. U-I-18/98 z dne 19. 4. 2001, Uradni list RS, št. 37/01, in OdlUS X, 76), in ekološkim društvom, ki so bila na podlagi Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96 – ZVO) subjekti varstva okolja (tako v sklepu št. U-I-30/95 z dne 30. 6. 1995 in v odločbi št. U-I-30/95 z dne 21. 12. 1995, Uradni list RS, št. 3/96, in OdlUS IV, 126).

5.Pobudnica utemeljuje svoj pravni interes s sklicevanjem na svoj položaj politične stranke in organizatorja referendumske kampanje, ki se zavzema za pravne in politične interese svojih članov ter vseh državljank in državljanov. V skladu z zgoraj navedeno ustaljeno ustavnosodno presojo pobudnica pravnega interesa v tej zadevi ne izkazuje, saj izpodbijani zakon v ničemer neposredno ne posega v njene pravice ali pravne interese oziroma v njen pravni položaj kot politične stranke.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

mag. Miroslav Mozetič Predsednik