Jedro

V pravdnem postopku je stranka tista, ki mora navesti vsa dejstva, na katera opira svoje zahtevke in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo (1. odst. 7. člena ZPP, ki uveljavlja razpravno načelo ter 3. odst. 105. čl. ZPP). Stranka je torej tista, ki mora poskrbeti za trditveno podlago in predlagati oz. predložiti dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Tožeča stranka kljub temu, da jo je sodišče na to opozorilo in ji določilo rok za popravo, ni podala konkretnih trditev, ki bi utemeljevale sklep, da so podani pogoji za oprostitev, predlog je bil zato neutemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks zavrnilo, ker tožeča stranka v predlogu za oprostitev plačila sodne takse in stroškov postopka ni navedla dejstev, na katera bi opirala svojo zahtevo za oprostitev, sklicevala se je le na predložene dokaze. Sodišče je zato s sklepom z dne 31.1.2008 pozvalo tožnika, da predlog v 30-ih dneh popravi, da bo vseboval vse kar je potrebno, da se bo lahko obravnaval. Tožnik je predlog 15.2.2008 sicer dopolnil s predložitvijo potrdila o premoženjskem stanju, ni pa ga dopolnil vsebinsko. Sodišče prve stopnje je pojasnilo tožniku, da bi moral glede na določbo 3. odst. 105. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v vlogi, v kateri je vsebovana zahteva, torej predlog za oprostitev plačila sodnih taks oz. stroškov navesti dejstva na katera vlogo opira in ne le predložiti dokaze. Sodišče po 168. členu oprosti plačila stroškov stranko, ki po svojem splošnem premoženjskem stanju ne zmore teh stroškov brez škode za nujno preživljanje sebe in svoje družine, če pa bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi stranka preživlja sebe ali družinske člane, pa jo sodišče oprosti plačila taks. Toda tožnik slabega premoženjskega stanja ali ogroženosti preživljanja ni zatrjeval in je že zato njegov predlog za oprostitev neutemeljen. Navedlo je še, da listinski dokazi ne morejo nadomestiti trditev stranke.

Zoper sklep se je tožnik pritožil. Uveljavlja vse pritožbene razloge s predlogom, da »prizivno« sodišče ugodi pritožbi in sklep razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču, ali pa sklep spremeni tako, da se tožnika oprosti plačila taks. Priglaša tudi pritožbene stroške. Pritožnik meni, da razen trditve in predloga, da je nezmožen plačila taks s sklicevanjem na določbe ZPP nima kaj vsebinsko razlogovati. Nesmiselno je od njega zahtevati, da sodišču tolmači koliko porabi za hrano, stanovanje, ...

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje razlogom prvostopenjskega sodišča. Podlago tožbenega zahtevka oz. vsakega predloga (procesno gradivo) tvorijo dejstva, dokazi in pa pravna pravila. V pravdnem postopku je stranka tista, ki mora navesti vsa dejstva, na katera opira svoje zahtevke in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo (1. odst. 7. člena ZPP, ki uveljavlja razpravno načelo ter 3. odst. 105. čl. ZPP). Stranka je torej tista, ki mora poskrbeti za trditveno podlago in predlagati oz. predložiti dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Tožeča stranka kljub temu, da jo je sodišče na to opozorilo in ji določilo rok za popravo, ni podala konkretnih trditev, ki bi utemeljevale sklep, da so podani pogoji za oprostitev, predlog je bil zato neutemeljen ter ga je sodišče pravilno zavrnilo. Ker pritožbeno sodišče tudi uradoma upoštevanih kršitev ni zasledilo (2. odst. 350. člena ZPP) je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep prvostopenjskega sodišča (2. točka 365. člena ZPP).