Jedro

Presoja izpolnitve obveznosti pri izvršbi na podlagi 226. člena ZIZ ni predmet ugovora po izteku roka, temveč se le ta opravi pred določitvijo nove prisilne kazni.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo dolžnikov ugovor po izteku roka z dne 5. 4. 2019. 2. Zoper sklep se iz razlogov po 339., 340. in 341. členu ZPP pravočasno pritožuje dolžnik. Predlaga, da se pritožbi ugodi in se izpodbijani sklep ter sklep z dne 14. 11. 2016 v celoti razveljavita in se sklepa nadomesti z novima in pravilnima, kjer se ugotovi, da je izrek denarne kazni nepravilen, podredno, da se ugotovi, da je dolžnik svojo obveznost izpolnil s tem, ko je dne 31. 3. 2019 upnici izročil pet predmetov, za preostalo izpolnitev, to je izročitev troseda, pa se ugotovi, da le ta ni več mogoča oziroma se dolžniku naloži plačilo nadomestila za uničeni predmet, pri čemer se upošteva že izvršeno plačilo na račun sodišča v znesku 1.008,06 EUR z dne 20. 2. 2019. 3. Odgovor na pritožbo ni bil vložen.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ.

6. V zadevi teče izvršba za izterjavo nedenarne terjatve na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi po določbah 226. člena ZIZ, torej po pravilih, ki veljajo za dosego dejanj, ki jih mora opraviti le dolžnik (t.i. nenadomestna dejanja). Gre za izvršbo z uporabo posredne prisile, to je z izrekanjem denarnih kazni, s katerimi naj bi se dolžnika prisililo, da izpolni svojo obveznost, ki izhaja iz izvršilnega naslova. Kadar ravna dolžnik v nasprotju s tem, da mora nekaj dopustiti ali opustiti, mu določi sodišče s sklepom o izvršbi primeren rok za izpolnitev obveznosti (prvi odstavek 226. člena ZIZ). S sklepom o izvršbi izreče sodišče tudi denarno kazen za primer, če dolžnik v določenem roku ne bo izpolnil obveznosti (tretji odstavek 226. člena ZIZ). Če dolžnik ne izpolni obveznosti, opravi sodišče po uradni dolžnosti izvršbo na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni; hkrati izda sodišče nov sklep, s katerim določi dolžniku nov rok za izpolnitev obveznosti in izreče novo denarno kazen, višjo kot v prejšnjem sklepu, za primer, če dolžnik niti v novem roku ne bo izpolnil obveznosti (četrti odstavek 226. člena ZIZ). Prvenstveni namen denarne kazni ni v kaznovanju dolžnika, pač pa je denarna kazen izvršilno sredstvo, s katerim naj bi sodišče od dolžnika doseglo spoštovanje obveznosti iz izvršilnega naslova, ki je v dejanju, ki ga lahko izvrši le on sam. Ker gre za izvršilno sredstvo, določitev in izterjava denarne kazni nima nekega samostojnega „temelja“, temveč je ta nujno odvisna od obstoja obveznosti in odločitve o njeni prisilni izpolnitvi. Ugotovitev, da obveznost ni bila izpolnjena, tako predstavlja pogoj, da sodišče še naprej opravlja postopek po zgoraj navedenih določbah ZIZ.

7. Kot je sodišče druge stopnje že zavzelo stališče, presoja izpolnitve obveznosti pri izvršbi na podlagi 226. člena ZIZ ni predmet ugovora po izteku roka (ki ga dolžnik niti ni vložil), temveč se le ta opravi pred določitvijo nove prisilne kazni, za kar se zavzema tudi pritožnik. V tem okviru mora biti torej najprej ugotovljeno, ali je dolžnik obveznost morda že izpolnil oziroma je ravnal v nasprotju s svojo obveznostjo. V postopku, v katerem se navedeno ugotovi, pa mora sodišče dolžniku zagotoviti možnost obravnavanja pred sodiščem tako, da se ta glede izpolnitve obveznosti lahko izjavi (primerjaj sklep Višjega sodišča v Kopru II Cp 741/2006) ter nato njegove navedbe pred izdajo sklepa tudi presoditi.

8. Glede na pojasnjeno je sodišče druge stopnje pritožbi dolžnika ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Navedbe dolžnika o izpolnitvi obveznosti oziroma delni nezmožnosti izpolnitve se presodi v okviru odločanja o utemeljenosti izrekanja oziroma določanja novih denarnih kazni. Sklep z dne 14. 11. 2016, s katerim je sodišče prve stopnje ugotovilo, da dolžnik svoje obveznosti ni izpolnil v skladu s sklepom o izvršbi z dne 22. 1. 2015 in se bo zato denarna kazen, izrečena v višini 3.000,00 EUR, izterjala po uradni dolžnosti, ter hkrati dolžniku določilo nov rok 8 dni za izpolnitev obveznosti in za primer neizpolnitve v navedenem roku določilo novo višjo denarno kazen v višini 4.000,00 EUR, je bil dolžniku pravilno vročen 31. 8. 2020. Novo določitev kazni dolžnik vsebinsko izpodbija tudi s pravočasno vlogo z dne 8. 9. 2020, ki jo je dolžnik sicer res naslovil le kot pritožba zoper sklep z dne 12. 8. 2020, vendar z njo predlaga tudi razveljavitev zgoraj omenjenega sklepa iz leta 2016, zato naj sodišče prve stopnje v skladu z navedenim v nadaljevanju tudi postopa.