Jedro

Pri odločanju o sodnem prenehanju delovnega razmerja po drugem odstavku 118. člena ZDR ni odločilna samo delavčeva želja po prenehanju delovnega razmerja (oziroma njegova želja po nadaljevanju, kot jo izraža revidentka v obravnavani zadevi), temveč je lahko pravno relevantna tudi delodajalčeva zmožnost sprejeti odpuščenega delavca nazaj k sebi (drugi odstavek 118. člena ZDR). Ta se lahko kaže tako v objektivni nezmožnosti delodajalca delavcu zagotoviti ustrezno delo glede na nezakonito odpovedano pogodbo o zaposlitvi kot v subjektivno porušenem odnosu med delodajalcem in delavcem, zaradi katerega bi bilo nadaljevanje delovnega razmerja znatno oteženo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tožnice za vrnitev na delo k toženi stranki, ki ga je opravljala po nezakonito odpovedani pogodbi o zaposlitvi, oz. za vrnitev na delo, ki je ustrezno. Ugodilo je tudi reparacijskemu zahtevku in toženi stranki naložilo v plačilo tožničine pravdne stroške. Vrhovno sodišče je s sodbo VIII Ips 170/20101 z dne 17. 10. 2011 ugodilo tožbenemu zahtevku za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 23. 3. 2004, v preostalem delu pa z razveljavitvenim sklepom zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. V ponovljenem postopku je sodišče obrazložilo, da se tožena stranka ne more uspešno sklicevati na dejstvo, da nima ustreznega dela za tožnico pri vprašanju reintegracije, zato je tožnica utemeljeno zahtevala vrnitev na delo zaradi pravnomočno ugotovljene nezakonite odpovedi iz poslovnega razloga v skladu s tretjo alinejo prvega odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002, 103/2007).

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožničino pritožbo zoper sklep o stroških postopka in po pritožbeni obravnavi delno ugodilo pritožbi tožene stranke zoper sodbo, razvezalo pogodbo o zaposlitvi s koncem glavne obravnave pri sodišču prve stopnje 28. 5. 2012, znižalo prisojene reparacijske zneske za prejeta nadomestila za brezposelnost, tožnici prisodilo odškodnino za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi v višini treh plač in znižalo tožnici prisojene stroške postopka. Tožena stranka je utemeljeno predlagala sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi po določbi 118. člena ZDR, saj za tožnico ni imela več na razpolago ustrezne zaposlitve, med strankama pa je bilo tudi očitno porušeno medsebojno zaupanje. Glede na njeno starost (54 let), zaposljivost kot laboratorijski tehnik, status lastnice družbe N. d.o.o., in dejstvo, da ima doma kmetijo, ji je odmerilo odškodnino zaradi sodnega prenehanja delovnega razmerja v višini treh plač.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Navaja, da je nezakonita odpoved tožene stranke razlog za neizpolnjevanje pogojev za delo v laboratoriju. Nima veljavne licence za delo v laboratoriju, ker ji je to onemogočila tožena stranka s svojim nezakonitim ravnanjem. Tožena stranka zaposluje tudi zdravstvene tehnike, kar ustreza njeni izobrazbi, zato ni bilo pravne podlage za zaključek, da tožena stranka zanjo nima več na razpolago ustreznega delovnega mesta. Tožnica se želi vrniti na delo k toženi stranki, zato sodišče ne bi smelo uporabiti 118. člena ZDR. Odškodnina iz 118. člena zaradi sodne razveze pogodbe o zaposlitvi je bila prenizko določena. Sodišče ni pravilno upoštevalo tožničine dolgotrajne brezposelnosti, starosti (54 let) in je neutemeljeno zaključilo, da ima dobre zaposlitvene možnosti. Imetništvo družbe N. d.o.o., dejstvo, da je direktorica te družbe, in lastništvo kmetije ne morejo imeti vpliva na višino odškodnine po 118. členu ZDR.

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in naslednji) vročena toženi stranki, ki predlaga njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP). Revizija izrecno ni dovoljena zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP). Revizijsko sodišče je vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in pri svoji odločitvi upoštevalo sodišče druge stopnje.

7. Neutemeljen je revizijski očitek o kršitvi 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je sodišče druge stopnje jasno obrazložilo dejansko in pravno podlago za svojo odločitev, razlogi sodbe pa si niso v medsebojnem nasprotju. Navedlo je tudi razloge za določitev višine po 118. členu ZDR, vprašanje pravilnosti uporabljenih kriterijev pri tej presoji pa je predmet materialnega prava.

8. Sodišče je ugotovilo, da revidentka ne izpolnjuje izobrazbenih kriterijev za delo v laboratoriju in da niti nima zahtevane univerzitetne izobrazbe za delovno mesto vodje laboratorija, ki ga je zasedala po odpovedani pogodbi o zaposlitvi, niti nima licence za opravljanje dela v laboratoriju (licence pa po pravilniku sploh ne more pridobiti, ker nima univerzitetne izobrazbe, ki je predpisana kot pogoj za pridobitev licence). Tožena stranka zanjo ni imela prostega delovnega mesta v laboratoriju, ugotovljeno pa je bilo tudi porušeno zaupanje med strankama. Če upoštevaje vse okoliščine in interes obeh pogodbenih strank sodišče ugotovi, da nadaljevanje delovnega razmerja po ugotovitvi nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče, lahko sodišče sodno razveže pogodbo o zaposlitvi, tudi ne glede na predlog delavca (drugi odstavek 118. člena ZDR). Ker je sodišče ugotovilo, da tožena stranka za revidentko nima na voljo ustreznega prostega delovnega mesta in je medsebojno zaupanje med strankama porušeno, so bili podani pogoji za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi iz drugega odstavka 118. člena ZDR. Pri odločanju o sodnem prenehanju delovnega razmerja po drugem odstavku 118. člena ZDR ni odločilna samo delavčeva želja po prenehanju delovnega razmerja (oziroma njegova želja po nadaljevanju, kot jo izraža revidentka v obravnavani zadevi), temveč je lahko pravno relevantna tudi delodajalčeva zmožnost sprejeti odpuščenega delavca nazaj k sebi (drugi odstavek 118. člena ZDR). Ta se lahko kaže tako v objektivni nezmožnosti delodajalca delavcu zagotoviti ustrezno delo glede na nezakonito odpovedano pogodbo o zaposlitvi kot v subjektivno porušenem odnosu med delodajalcem in delavcem, zaradi katerega bi bilo nadaljevanje delovnega razmerja znatno oteženo. Oba elementa sta bila dokazana, zato je sodišče utemeljeno razvezalo pogodbo o zaposlitvi z dnem konca glavne obravnave (prvi odstavek 118. člena ZDR).

9. Sodišče je odmerilo odškodnino zaradi sodnega prenehanja delovnega razmerja v višini 3 plač, ki jih je revidentka prejemala pred nezakonito odpovedjo (prvi odstavek 118. člena ZDR). Pri tem je upoštevalo njeno starost 54 let, nezaposlenost od nezakonite odpovedi od leta 2004 dalje, status lastnice in direktorice družbe N. d.o.o., imetništvo kmetije, zaradi česar ni imela interesa za iskanje nove zaposlitve, ter ocenilo, da je laboratorijski tehnik iskan poklic. Po presoji revizijskega sodišča je bila revidentki glede na dejanske ugotovitve odmerjena ustrezna denarna odškodnina po prvem odstavku 118. člena ZDR. Revidentka je bila nezaposlena dobrih 8 let po nezakoniti odpovedi s strani tožene stranke vse do sodne razveze pogodbe o zaposlitvi, za ta čas so ji bili prisojeni reparacijski zneski za neizplačane plače, v istem obdobju se ni zaposlila drugje, temveč je vodila svojo družbo in se doma ukvarjala s kmetijstvom. Tako je bilo dokazano pomanjkanje njenega interesa za iskanje druge zaposlitve, saj se je ves čas preživljala na drug način, vendar ne na podlagi pogodbe o zaposlitvi. S tega vidika so bile „njene zaposlitvene možnosti“ s strani sodišča druge stopnje pravilno ocenjene, čeprav prvenstveno ne gre (samo) za zaposlitev pri drugem delodajalcu, ampak so bili pri oceni možnosti preživljanja tožnice („zaposlitvenih možnosti“) upoštevani drugi načini pridobivanja dohodka, ki so lahko zakoniti nadomestki prejemanja plače v delovnem razmerju na podlagi pogodbe o zaposlitvi, če se posameznik zanje odloči. Glede na način pridobivanja dohodkov iz drugih pravnih naslovov je sodišče druge stopnje pri odmeri odškodnine po 118. členu ZDR pravilno upoštevalo tudi tožničino starost in formalno izobrazbo (1).

10. Ker z revizijo uveljavljani razlogi niso utemeljeni, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.

Op. št. (1): Prim. zadevo VIII Ips 124/2009 z dne 24. 1. 2011.