Jedro

Ker je trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidentov, ti pa razlogov za dovoljenost niso navedli, temveč so v reviziji uveljavljali le revizijske razloge, s katerimi je mogoče izpodbijati zakonitost pravnomočne sodbe sodišča prve stopnje, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže. III. Druga, tretja in četrta stranka z interesom same trpijo svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo Upravne enote Ljubljana, št. 352-16/2012-74 z dne 24. 3. 2015, s katero je prvostopenjski organ v ponovljenem postopku po sodbi sodišča prve stopnje I U 1829/2013, na zahtevo razlastitvenega upravičenca ..., dovolil uvedbo razlastitvenega postopka za nepremičnino parc. št. ... k. o. A. v izmeri 702 m² za potrebe izgradnje dvosmerne kolesarske steze in komunalne ureditve. Drugostopenjski upravni organ je pritožbo tožeče stranke zoper navedeno prvostopenjsko odločbo zavrnil kot neutemeljeno z odločbo, št. 35020-15/2015/9 z dne 1. 9. 2015. 2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje so revizijo vložile druga, tretja in četrta stranka z interesom (v nadaljevanju revidenti). Hkrati z revizijo so vložile tudi predlog za izdajo začasne odredbe. Priglašajo tudi stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

3. Revizija ni dovoljena.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. To stališče je v skladu z Ustavo RS (glej odločbe Ustavnega sodišča RS, kot npr.: Up-858/2008 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/2008 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/2008 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/2008 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/2008 z dne 17. 9. 2009).

5. V obravnavani reviziji revidenti pogojev za dovoljenost revizije niso navedli. V reviziji so navedli le revizijska razloga iz prvega odstavka 85. člena ZUS-1. Glede same dovoljenosti revizije pa niso niti izrecno navedli drugega odstavka 83. člena ZUS-1, niti niso opisno navedli in izkazali, kateri od pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1 naj bi bil v obravnavani zadevi izpolnjen.

6. Določbe ZUS-1, ki urejajo postopek z revizijo, jasno razmejujejo pogoje za dovoljenost revizije in razloge, s katerimi je mogoče v reviziji izpodbijati zakonitost pravnomočne sodbe prvostopenjskega sodišča. Iz narave tega izrednega pravnega sredstva izhaja, da mora vlagatelj - revident izkazati obstoj predpisanih pogojev za njegovo vsebinsko obravnavo (tako tudi Ustavno sodišče RS v odločbi Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009). Restriktiven pristop pri presoji izkazanosti pogojev za dovoljenost revizije je utemeljen tudi z institutom pravnomočnosti, katerega pomen poudarja tudi Ustava RS (158. člen), zato je v pravnomočne sodne odločbe mogoče posegati le v primerih in po postopkih, določenih z zakonom (tako tudi Ustavno sodišče RS v sklepu Up-858/08 z dne 3. 6. 2008).

7. Ker je trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidentov, ti pa tega bremena niso izpolnil, temveč so v reviziji uveljavljali le revizijske razloge, s katerimi je mogoče izpodbijati zakonitost pravnomočne sodbe sodišča prve stopnje, pogoji za dovoljenost revizije niso izpolnjeni.

8. Vrhovno sodišče je glede na navedeno revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

9. Ker lahko na podlagi drugega odstavka 84. člena ZUS-1 Vrhovno sodišče na zahtevo tožnika izda začasno odredbo zaradi razlogov iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1 le do odločitve o reviziji, Vrhovno sodišče pa je revizijo s tem sklepom zavrglo, je ob smiselni uporabi 89. člena ZUS-1 kot nedovoljeno zavrglo tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe.

K III. točki izreka:

10. Revidenti z revizijo niso uspeli, zato sami trpijo svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).