Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDSS sodba Pdp 476/2007

ECLI:SI:VDSS:2008:PDP.476.2007 Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore

pogodba o zaposlitvi za določen čas prenehanje delovnega razmerja
Višje delovno in socialno sodišče
21. februar 2008
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Ker sta stranki sklenili pogodbo o zaposlitvi za določen čas enega leta, tožena stranka tožnice pred iztekom tega časa ne bi smela samovoljno odjaviti iz obveznega pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja ter ji zaključiti delovne knjižice. Opisano dejansko prenehanje delovnega razmerja je bilo nezakonito, tako da je tožnica upravičena do reparacije za čas, do katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Tožnica krije sama svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo nezakonitost ravnanja tožene stranke, ko je tožnico odjavila iz obveznega pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja ter ji zaključila delovno knjižico (točka I izreka), ugodilo je tudi reparacijskemu tožbenemu zahtevku za obdobje od 05.05.2006 do 15.11.2006 (točka II izreka). Toženi stranki je naložilo v plačilo stroške postopka tožeče stranke, glede stroškov tožene stranke pa je odločilo, da jih trpi sama (točka III izreka).

Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožena stranka zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne uporabe materialnega prava ter zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi navaja, da je prvostopenjsko sodišče napačno ugotovilo dejansko stanje glede vprašanja, kakšna je bila volja pogodbenih strank glede trajanja pogodbe o zaposlitvi. Ker je napačno ugotovilo dejansko stanje, je zmotno uporabilo tudi predpise materialnega prava. Razlogi v sodbi o odločilnih dejstvih niso opredeljeni tako, da bi jih bilo mogoče preizkusiti oz. so si v določenem delu med seboj celo v nasprotju, to pa pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Tožena stranka je ves čas v sporu zatrjevala, da sta se pravdni stranki dogovarjali za sklenitev delovnega razmerja za čas 6 mesecev, z možnostjo podaljšanja. Razlog, da v pogodbo o zaposlitvi nista vnesli datuma začetka in konca pogodbenega razmerja je bil v tem, da je morala tožnica najprej pridobiti delovno dovoljenje. Zaradi tega bi sodišče moralo zaslišati referentko Zavoda RS za zaposlovanje v ..., ki bi lahko pojasnila, zakaj je v pogodbo o zaposlitvi vpisala trajanje pogodbenega razmerja od 16.11.2005 do 05.05.2006. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo navedb tožene stranke glede razlogov, ki so jo napotili k zapisu navedenega trajanja delovnega razmerja in sicer, da je tožnica kot tujka morala najprej pridobiti delovno dovoljenje, da je lahko sklenila pogodbo o zaposlitvi. S tem namenom je tožena stranka izpolnila dokument – obrazec z dne 09.12.2006, iz katerega je razviden datum pričetka dela 16.11.2005 in datum prenehanja dela dne 15.11.2006. Ti datumi so bili vnešeni samo zaradi postopka pridobitve delovnega dovoljenja, medtem ko sta se stranki dogovarjali za sklenitev delovnega razmerja za določen čas šestih mesecev. Obdobje šestih mesecev je tožena stranka navedla tudi na Zavodu RS za zaposlovanje. Če se stranki ne bi dogovarjali za navedeno obdobje, tožena stranka ne vidi razloga, zakaj bi referentka na zavodu v pogodbo o zaposlitvi vpisala obdobje šestih mesecev. Glede na namero tožene stranke, da odproda lokal, v katerem je delala tudi tožnica, je očitno, da je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v skladu z 52. členom Zakona o delovnih razmerjih, ki kot enega od dopustnih razlogov za sklenitev take pogodbe predvideva začasno povečan obseg dela. Pri toženi stranki je ta razlog s 05.05.2006 odpadel, saj je prodajala lokal. Sodišče prve stopnje vseh teh razlogov in pojasnil tožene stranke ni upoštevalo. Sprejelo je nezakonito odločitev. To velja tudi za odločitev glede stroškov postopka, kjer sodišče ni upoštevalo dejstva, da je tožena stranka v celoti uspela s svojo pritožbo zoper izdano zamudno sodbo in zoper začasno odredbo. Tožena stranka je svoje stroške v zvezi z navedenimi pravdnimi dejanji priglasila, vendar je sodišče ni upoštevalo.

Tožeča stranka je odgovorila na pritožbo. V odgovoru se sklicuje na pravilno odločitev prvostopenjskega sodišča, tako v materialnopravnem, kot v procesnem smislu, zato predlaga pritožbenemu sodišču naj pritožbo tožene stranke zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem. - ZPP) pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, pri tem ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka, tudi ne tistih, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, sprejelo je materialnopravno pravilno odločitev.

Za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka je bila bistvena pravilna ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da sta pravdni stranki sklenili pogodbo o zaposlitvi tožnice za določen čas, za dobo 1 leta, to je od 16.11.2005 do 15.11.2006. Pogodba o zaposlitvi za določen čas je bila sklenjena iz razloga začasno povečanega obsega dela, kar je v skladu s 3. al. 1. odstavka 52. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/2002 – ZDR). Tožena stranka je namreč v sporu uveljavljala, da je bila med strankama sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas šestih mesecev, to je do 05.05.2006. Sodišče prve stopnje je v tem delu svojo odločitev oprlo na izpoved obeh pravdnih strank in na listinske dokaze, to je predvsem potrdilo o prijavi delavca Zavodu RS za zaposlovanje z dne 09.12.2005 (priloga A4), fotokopijo dovoljenja za bivanje iz potnega lista (priloga A3), podatki iz tožničine delovne knjižice (priloga A2) in pogodba o zaposlitvi (priloga A8, B1 in B3). Pritožbeno sodišče se strinja z dokazno oceno izvedenih dokazov, posebej tudi z ugotovitvijo prvostopenjskega sodišča, da tožena stranka v svojih izpovedbah glede trditve, da je bila med strankama sklenjena pogodba o zaposlitvi za čas od 16.11.2005 do 05.05.2006, ni bila prepričljiva. Iz izvedenih listinskih dokazov namreč ne izhaja pravilnost zatrjevanja tožene stranke, da je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas šestih mesecev. Pri tem pritožbeno sodišče dodaja, da se je toženec, zaslišan kot stranka na naroku glavne obravnave dne 22.02.2007 (listovna št. 82 – 83 spisa), skliceval na svojo izpoved na zaslišanju v letu 2006, to je na narok z dne 24.08.2006 (listovna št. 28 – 31 spisa) in navedbe v pripravljalni vlogi, ki jo je prvostopenjsko sodišče prejelo dne 07.02.2007 (listovna št. 74 – 76 spisa). Iz njegove izpovedi dne 24.08.2006 izhaja, da se je s tožnico pogovarjal o sklenitvi delovnega razmerja za 1 leto, medtem ko v navedeni pripravljalni vlogi zatrjuje, da je šlo za sklenitev delovnega razmerja za določen čas za dobo šestih mesecev. Kot rečeno pa iz predloženih listinskih dokazov izhaja sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas od 16.11.2005 do 15.11.2006. Prvostopenjsko sodišče je na podlagi opisanih dokazov utemeljeno ugotovilo, da sta pravdni stranki sklenili pogodbo o zaposlitvi za določen čas 1 leta, to je do 15.11.2006. Pri tem je pravilno upoštevalo, da je bil datum začetka opravljanja dela tožnice pri toženi stranki in prenehanje dela na izvodih pogodbe o zaposlitvi, ki jih je predložila tožena stranka, zapisan naknadno in sicer naj bi ta datum zapisala referentka na Zavodu RS za zaposlovanje, kot je zatrjevala tožena stranka. Glede na to, da v pogodbi o zaposlitvi stranki nista navedli časa trajanja, bi bilo glede na določbo 2. odstavka 10. člena ZDR možna celo domneva, da je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena za nedoločen čas, vendar tožeča stranka v tej smeri tožbenega zahtevka ni uveljavljala.

Sodišče prve stopnje je imelo v izvedenih dokazih zadostno podlago za ugotovitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka, zaradi tega je bila pravilna odločitev, da ne izvaja drugih predlaganih dokazov, tudi ne zaslišanja referentke na Zavodu RS za zaposlovanje, ki naj bi naknadno, brez soglasja tožnice vnesla v pogodbo o zaposlitvi (prilogi B1 in B3) podatek o datumu trajanja pogodbe, medtem ko je bila prvotno predložena pogodba o zaposlitvi (priloga A8, C1) predložena zavodu brez tega datuma. Nejasna je pritožba v delu, kjer uveljavlja, da se je tožena stranka dogovarjala s tožnico za sklenitev delovnega razmerja za določen čas šestih mesecev. Iz podatkov tožničine delovne knjižice namreč izhaja vpis začetka delovnega razmerja z datumom 16.11.2005 in prenehanje z datumom 05.05.2006, to je manj kot 6 mesecev.

Neutemeljena je pritožba tudi v delu, ko uveljavlja, da je tožena stranka s kupoprodajno pogodbo prodala lokal in je s tem z datumom 05.05.2006 odpadel razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, to je začasno povečan obseg dela. Iz sklenjene kupoprodajne pogodbe (priloga B6), na katero se sklicuje tožena stranka je namreč razvidno, da je bila pogodba sklenjena 18.07.2006, to je več kot 2 meseca po prenehanju razloga, zaradi katerega je bila po zatrjevanju tožene stranke sklenjena pogodba o zaposlitvi tožnice za določen čas šestih mesecev. Zaradi tega je pravilno stališče prvostopenjskega sodišča, da samo dejstvo sklenitve te pogodbe v ničemer ne dokazuje, da sta se pravdni stranki dogovorili za sklenitev delovnega razmerja oz. pogodbe o zaposlitvi za določen čas od 16.11.2005 do 05.05.2006. Iz navedenih razlogov pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da sta pravdni stranki sklenili pogodbo o zaposlitvi za določen čas in sicer od 16.11.20005 do 15.11.2006 in da je bilo zaradi tega ravnanje tožene stranke, to je odjava tožnice iz obveznega pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja ter zaključitev delovne knjižice z datumom 05.05.2006, kar vse je šteti kot odpoved pogodbe o zaposlitvi, nezakonito, da ji je torej delovno razmerje pri toženi stranki dne 05.05.2006 prenehalo nezakonito. Posledično je bila pravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje, ko je odločilo o reparacijskem zahtevku.

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje, na podlagi določbe 353. člena ZPP.

Neutemeljena je pritožba tudi v delu, ki se nanaša na odločitev sodišča o stroških postopka. Po določbi 5. odstavka 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/04, 10/04 - ZDSS-1) namreč krije delodajalec svoje stroške postopka ne glede na izid, razen če je delavec z vložitvijo tožbe ali z ravnanjem v postopku zlorabljal procesne pravice. V obravnavanem sporu gre za spor o prenehanju delovnega razmerja, zato tožena stranka krije svoje stroške postopa, čeprav je med postopkom sicer uspela s svojo pritožbo glede izdaje zamudne sodbe in začasne odredbe. Iz podatkov v spisu ne izhaja, da bi tožnica z vložitvijo tožbe ali z ravnanjem v postopku zlorabljala svoje procesne pravice.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia