Jedro

Dne 16. 11. 2005 je Zavod za zaposlovanje izdal delovno dovoljenje za enoletno zaposlitev tožnice – tujke. Iz izpovedi tožene stranke, da naj bi povečan obseg dela trajal do 5. 5. 2006, ko se prične „mrtva sezona“ izhaja, da ji je bilo to lahko znano že ob sklepanju pogodbe o zaposlitvi, zato bi to že takrat lahko in morala zapisati v pogodbo. Ker ni, je sodišče utemeljeno sprejelo dokazno oceno, da je bila dejanska volja obeh strank sklenitev pogodbe za eno leto.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je tožnici dne 5. 5. 2006 nezakonito prenehalo delovno razmerje in ji je tožena stranka dolžna za čas od 5. 5. do 15. 11. 2006 obračunati pripadajoče bruto plače, odvesti pripadajoče davke in prispevke, tožnici pa izplačati neto zneske ter ji priznati vse pravice iz delovnega razmerja. Ugotovilo je, da sta stranki sklenili pogodbo o zaposlitvi za določen čas od 16. 11. 2005 dalje. V podpisani pogodbi o zaposlitvi čas trajanja ni bil zapisan (vpisan je bil naknadno po tretji osebi), iz prijave pri zavodu za zaposlovanje izhaja, da je šlo za čas enega leta in za tak čas je tožnica kot tujka tudi dobila dovoljenje za bivanje.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z njegovimi dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo. Dodatno je ugotovilo tudi neskladje glede časa trajanja delovnega razmerja med izpovedbo tožene stranke na obravnavi 24. 8. 2006 in kasnejšimi navedbami, ter da je tudi naknadno vpisan datum trajanja krajši od šestih mesecev. Prodaja gostinskega lokala, do katere je prišlo več kot dva meseca po prenehanju delovnega razmerja, ne dokazuje sklenitve pogodbe o zaposlitvi le do 5. 5. 2006. 3. Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, je tožena stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Sodišči se sklicujeta na neprepričljivo izjavo tožene stranke, vendar iz zapisnika obravnave z dne 24. 8. 2006 izhaja ravno nasprotno. Tožena stranka je jasno in kategorično izpovedala, da je s tožnico sklenila pogodbo zgolj do 5. 5. 2006 zato, ker se takrat začenja mrtva sezona in je tudi izrecno poudarila, da je pogodbo odpovedala na osnovi poteka časa za katerega je bila sklenjena. V izpodbijani sodbi je zato nasprotje med odločilnimi dejstvi, ki so navedena v sodbi in med samo listinsko dokumentacijo v spisu. Sodba ima tudi pomanjkljivosti zaradi katerih se ne da preizkusiti, saj zato, ker sodišče ni zaslišalo delavke Zavoda za zaposlovanje, ni razvidno, kakšna je bila prava pogodbena volja strank. Tožnica je kot tujka za sklenitev pogodbe o zaposlitvi potrebovala delovno dovoljenje, ki ga ob sklepanju pogodbe še ni imela.

4. V skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 26/99 in nasl.) je bila revizija vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije v Ljubljani in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (določba 371. člena ZPP). Revizije zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni mogoče vložiti (3. odstavek 370. člena ZPP). Tožena stranka pa v reviziji navaja predvsem to: ne strinja se z dokazno oceno obeh sodišč o tem, do kdaj je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi.

7. Zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Iz zapisnika obravnave z dne 24. 8. 2006 ne izhaja „jasna in kategorična“ izpoved tožene stranke, da je s tožnico sklenila pogodbo do 5. 5. 2006. Izhaja predvsem to, da se je s tožnico pogovarjal za delovno razmerje za eno leto in da so se tako pogovarjali tudi na zavodu za zaposlovanje in je bilo vpisano tudi v prijavi na zavodu. Res pa je, da je toženec tudi izpovedal, da je tožnici „odpovedal pogodbo na osnovi poteka sklenitve pogodbe o zaposlitvi“. Take izjave pa si nasprotujejo, obe sodišči sta jih kot taki utemeljeno šteli za neprepričljive in jih presojali v povezavi z drugimi dokazi.

8. Pravilna je ugotovitev sodišča druge stopnje, da se domneva, da je pogodba o zaposlitvi sklenjena za nedoločen čas, če s pogodbo o zaposlitvi čas trajanja ni pisno določen. Določiti ga morata stranki sporazumno, ne pa kdo tretji, tudi če to stori na zahtevo le ene od njiju. Če je razlog povečan obseg dela, sicer ni nujno, da je datum vnaprej znan: pogodba je sklenjena dokler traja začasno povečan obseg dela s tem, da je „začasnost“ omejena z določbo drugega odstavka 53. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002 in nasl. - ZDR). Toda iz izpovedi tožene stranke, da naj bi povečan obseg dela trajal do 5. 5. 2006, ko se prične „mrtva sezona“ izhaja, da mu je bilo to lahko znano že ob sklepanju pogodbe o zaposlitvi. Torej bi že takrat lahko in moral zapisati v pogodbo. Ker ni, sta sodišči na podlagi izvedenih dokazov utemeljeno lahko sprejeli dokazno oceno, da je bila dejanska volja obeh strank sklenitev pogodbe za eno leto.

9. Pogodba o zaposlitvi nima datuma sklenitve. Ni sporno, da je tožnica začela delati 16. 11. 2005. Tega dne je bila pogodba o zaposlitvi predložena Zavodu za zaposlovanje in tega dne je Zavod na prošnjo tožene stranke izdal tudi delovno dovoljenje za enoletno zaposlitev tožnice. Nasprotna trditev tožene stranke v reviziji je tako očitno neutemeljena.

10. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je odločitev sodišča druge stopnje pravilna in zakonita. Zato je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).