Jedro

Na podlagi zapisnika o ureditvi mej, ki so ga podpisali vsi prizadeti, geodetska služba po uradni dolžnosti evidentira ugotovljeno stanje v zemljiškem katastru. Površina parcel, ki jo na podlagi zamejičenja na terenu ugotovi geodetski organ, je le matematični izračun dejanskega stanja, zato so ugovori glede površine parcel neutemeljeni.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbo tožeče stranke proti odločbi tožene stranke z dne 16.7.2001. Z njo je bila zavrnjena njena pritožba proti odločbi Območne geodetske uprave L., Izpostava L. z dne 6.2.2001, s katero je prvostopni organ ugotovil in evidentiral spremembe katastrskih podatkov za zemljišča, parc. št. 502/4 in 502/8 k.o. ..., pri čemer sta se površini zmanjšali skupaj za 12 m2. V razlogih izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje navedlo, da je svojo odločitev oprlo na utemeljene razloge, ki jih je tožena stranka navedla v izpodbijani odločbi in je na tej podlagi pritrdilo njeni odločitvi. Iz zapisnika o mejnem ugotovitvenem postopku z dne 13.12.1990 je razvidno, da so se s soglasjem obeh tožnikov ugotovile in zamejničile mejne točke na posestnih mejah, med drugim tudi njunih parcel, št. 502/4 in 502/4 k.o. ... Zapisnik sta prizadeta lastnika podpisala. Zato je tožena stranka pravilno upoštevala ta mejni ugotovitveni zapisnik, ki je bil sestavljen po določbah 14. člena Zakona o zemljiškem katastru (ZZKat), ki je podlaga za evidentiranje posestnih meja parcel v zemljiškem katastru in v zemljiški knjigi. Na podlagi ugotovljenih in zamejničenih mej je opravila izračun površin parcel, med katerimi se je meja uredila. Izračun površin zemljišča ob naravi zamejničenih meja, pa je zgolj računska operacija, ki posledično nima vpliva na potek meje, ki je v naravi stranki znana že s postavitvijo mejnih znamenj. Izpodbijana prvostopna odločba, ki ugotavlja novo površino parcel, je izdana v skladu s 30. členom ZZKat, ki določa, da se spremembe v površini, ki so posledica ugotovitev s terena, ugotovijo z odločbo. Zato sodišče ugotavlja, da izpodbijana odločba v ničemer ne posega v pravice obeh tožnikov na parc. št. 502/4 in 502/8 k.o. ... Zavrnilo je tožbeni ugovor, ki se je nanašal na zahtevo po novi odmeri parcel 502/4 in 502/8 v skupni površini 1243 m2, saj tožnika že v sami tožbi ugotavljata, da sta del parcel od izmere 1243 m2 dala za cesto že v letu 1987, od takrat pa je v zemljiškem katastru za obe parceli podatek o površini 1218 m2. Tožnika v pritožbi navajata, da sta kupila parcelo 502/4 k.o. ... v izmeri 1388 m2 in je bila ta površina izkazana v delilnem izkazu z dne 1.4.1973. Po odstopu zemljišča za pot (parc. št. 501/5 - 145 m2) je znašala nova izmera 1243 m2. Geodetska uprava je večkrat po službeni dolžnosti merila parcele. Po prvi meritvi je bil podpisan zapisnik na podlagi zagotovila, da bodo takoj popravili izmero na pravilno 1243 m2. Kopij zapisnika ni dobil, solastnica Z.Š. pa zapisnikov ni podpisala. Geodetska uprava nima nobene zakonske podlage za odvzem dela zemljišča. Predlaga, da ponovno geodet zariše mejno črto po prvotnih izmerah in določi, da jima pripada zemljišče v površini 1243 m2. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je izpodbijana sodba pravilna in zakonita. Sodišče prve stopnje je za svojo odločitev navedlo prepričljive razloge, s katerimi se pritožbeno sodišče strinja in jih zato ne ponavlja. Podlaga za izdajo prvostopne odločbe je bil zapisnik o mejno ugotovitvenem postopku z dne 13.12.1990, iz katerega je razvidno, da so se s soglasjem obeh tožnikov ugotovile in zamejničile mejne točke na posestnih mejah, med drugim tudi njunih parcel 502/4 in 502/8 k.o. ... in da sta tožnika ta zapisnik tudi podpisala. Ta zapisnik je pravna podlaga za vris poteka meje v z.k. načrt (14. člen ZZKat). Z zapisnikom urejeno mejo je geodetska upravna služba dolžna evidentirati v zemljiškem katastru po uradni dolžnosti (2. točka 30. člena ZZKat). S skico zamejničenja kot tudi s potekom meje sta bila tožnika seznanjena pred javno razgrnitvijo. Sklica skupaj z zapisnikom sta dokaza o poteku urejene meje. Meja je bila določena in ugotovljena s soglasjem mejašev, ki so podpisali ugotovitveni zapisnik, kar sta storila tudi oba tožnika, kar pomeni, da je bila meja dokončno urejena. Površina navedenih parcel, ki jo je na podlagi zamejničenja na terenu ugotovil geodetski organ, je le matematični izračun dejanskega stanja, zato so ugovori glede površin parcel neutemeljeni, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Površina njunih parcel se dejansko v naravi ni zmanjšala, ampak je bil na podlagi ugotovitev na terenu izdelan le natančnejši izračun površine na podlagi sporazumne določitve meje in zamejničenja. Pravilnosti postopkov, ki so bili končani pred izdajo sporne odločbe, tožnika ne moreta izpodbijati v tem upravnem sporu.

Zato je pritožbeno sodišče zavrnilo neutemeljeno pritožbo in potrdilo izpodbijano sodbo (73. člen Zakona o upravnem sporu).