Jedro

Iz zapisnika o mejno ugotovitvenem postopku je razvidno, da so se s soglasjem obeh tožnikov ugotovile in zamejničile mejne točke na posestnih mejah. Zapisnik sta kot prizadeta lastnika podpisala. Zato je tožena stranka pravilno upoštevala mejni ugotovitveni zapisnik, sestavljen po določbah 14. člena ZZkat, ki je podlaga za evidentiranje posestnih meja parcel v zemljiškem katastru in zemljiški knjigi. Na podlagi ugotovljenih in zamejničenih mej je opravila izračun površin parcel, med katerimi se je meja uredila. Izračun površin zemljišča ob v naravi zamejničenih mejah pa je zgolj računska operacija, ki posledično nima vpliva na potek meje, ki je v naravi stranki znana že s postavitvijo mejnih znamenj.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožečih strank zoper odločbo Območne geodetske uprave A., Izpostava A. z dne 6. 2. 2001 s katero je prvostopni organ ugotovil in evidentiral naslednje spremembe katastrskih podatkov: zemljišči parc. št. 502/4 in 502/8 k.o. ... sta se po površini zmanjšali za 12 m2. V obrazložitvi je tožena stranka navedla, da je bil v letu 1990 zaradi zemljiško katastrske izmere izveden mejni ugotovitveni postopek za parceli št. 502/4 in 502/8 k.o. ... V mejnem ugotovitvenem postopku so poleg tožnikov sodelovali tudi lastniki parcel 502/5, 501/5, 502/3, 502/9 in 623/7. S soglasjem vseh lastnikov zemljišč so bile nesporno ugotovljene meje med parcelama št. 502/4 in 502/8 ter sosednjimi zemljišči. Iz Zakona o zemljiškem katastru (v nadaljevanju: ZZKat) izhaja, da po končanih opravilih iz mejnega ugotovitvenega postopka sestavi uradna oseba, ki vodi postopek, ugotovitveni zapisnik, ki ga podpišejo vsi prizadeti lastniki. Tak zapisnik je podlaga za evidentiranje posestnih mej parcel v zemljiškem katastru in zemljiški knjigi. Prvostopni organ je zato pravilno v skladu s 30. členom ZZKat spremembe v površini ugotovil z odločbo. Površina parcel se izračuna na podlagi mejnih točk ugotovljenih mej parcel, ki so jih stranke sporazumno določile na terenu, in je le računska operacija. Tožeča stranka v tožbi navaja, da je bilo z odločbo v letu 1987 že zmanjšana površina parcel 502/4 in 502/8 iz 1243 na 1218 m2, saj sta namenila za skupno pot 501/5 del parcele, tako da je pravilna izmera parcele 1243 m2. Zoper to zmanjšanje parcele sta se ustno pritožila, vendar pa so z izpodbijano prvostopno odločbo, namesto da bi popravili napako zmanjšali parcelo še za 12 m2, to je na 1206 m2, kar pomeni skupno zmanjšanje za 37 m2. Razen tega je v načrtu parcele 502/8 geodetska uprava prej ravno južno mejno črto delno premaknila oziroma zožila za 1 mm v škodo tožnikov, na osnovi česar lahko tožnikom odvzamejo še kakšnih 30 m2 parcele. V mejnem ugotovitvenem postopku so geodeti sodelovali v glavnem z gospodom A. A. Iz načrta parcele z dne 6. 8. 2001 je razvidno, da je geodetska uprava domnevno brez gradbenih dovoljenj vpisala pot 502/16 in novo zgradbo 502/14 ter pomožni nov objekt 502/5. Nova pot 502/16 poteka po skupno zgrajenem in renoviranem ter neutrjenem odvodnem jašku, mejna črta pa še ni določena. Pot bi se morala od osi jaškov obojestransko odmakniti vsaj za 2 m. Tožeča stranka želi uveljaviti in zavarovati svoje pravice, ne v škodo pravic drugih. Želi le točno in natančno odmero parcele na 1243 m2 in začrtovanje objektov in poti po pridobljenem gradbenem dovoljenju. Predlaga odpravo odločbe tožene stranke.

Zastopnik javnega interesa udeležbe v postopku ni priglasil. Tožena stranka prereka tožbene navedbe in se sklicuje na obrazložitev izpodbijane odločbe, pri kateri vztraja, ter predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba je neutemeljena.

Sodišče po pregledu izpodbijane odločbe in upravnih spisov ugotavlja, da je izpodbijana odločba tožene stranke pravilna in zakonita, za svojo odločitev pa je tožena stranka navedla tudi utemeljene razloge, na katere se sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicujejo (2. odstavek 67. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00, v nadaljevanju: ZUS), glede tožbenih navedb pa dodaja: Iz zapisnika o mejno ugotovitvenem postopku z dne 13. 12. 1990, ki se nahaja v upravnem spisu, je razvidno, da so se s soglasjem obeh tožnikov ugotovile in zamejničile mejne točke na posestnih mejah, tudi njunih parcel 502/4 in 502/8 k.o. ... Zapisnik sta kot prizadeta lastnika podpisala. Po mnenju sodišča je zato tožena stranka pravilno upoštevala mejni ugotovitveni zapisnik, sestavljen po določbah 14. člena ZZkat, ki je podlaga za evidentiranje posestnih meja parcel v zemljiškem katastru in zemljiški knjigi. Na podlagi ugotovljenih in zamejničenih mej je opravila izračun površin parcel, med katerimi se je meja uredila. Izračun površin zemljišča ob v naravi zamejničenih mejah pa je zgolj računska operacija, ki posledično nima vpliva na potek meje, ki je v naravi stranki znana že s postavitvijo mejnih znamenj. Izpodbijana prvo stopnja odločba, ki ugotavlja novo površino parcel, je izdana v skladu s 30. členom ZZKat, ki določa, da se spremembe v površini, ki so posledica ugotovitev s terena, ugotovijo z odločbo. Sodišče torej ugotavlja, da izpodbijana odločba v ničemer ne posega v pravice obeh tožnikov na parcelah 502/4 in 502/8 k.o. ... in v obseg teh pravic, ter je odločba tožene stranke pravilna in zakonita. Z zgoraj navedenim sodišče tudi zavrača tožbene ugovore, ki se nanašajo na zahtevo po odmeri parcel 502/4 in 502/8 v skupni površini 1243 m2, saj tožnika že v sami tožbi ugotavljata, da sta del parcel od izmere 1243 m2 dala za cesto že v letu 1987, od takrat pa je v zemljiškem katastru za obe parceli tožnikov podatek o površini 1218 m2. V povezavi z izpodbijano odločbo pa tudi ni zahteva tožnikov o odmeri objektov in poti na parcelah 502/16, 502/14 in 502/5, ki niso predmet izpodbijane odločbe in, kot izhaja iz upravnih spisov, tudi ne last tožnikov.

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.